Črna gora - Albanija

Iz Durmitorja sem se spustil proti obali Črne gore. Obala je sicer čudovita, ampak...ustavil sem se v mestih Perast in Kotor. Prvi poln ruskih turistov in temu primerna ponudba. Kotor pa je kot Dubrovnik v malem. Turisti, turisti, turisti. In ker me ta množični turizem že od nekdaj odbija, sem po enem dnevu na obali zavil nazaj v notranjost. Sveti Štefan bo počakal do naslednje priložnosti. 

Nisem imel nekega cilja, kamor bom prišel, bom prišel. Peljal sem se mimo čudovitih okljukov reke Crnojevića, ki se izliva v jezero Skadra, ki si ga Črna gora deli z Albanijo. Sam sem vajen vsega možnega prometa, prerivanja, gužve, voženj v najbolj nemogočih razmerah. Ampak tako arogantnih voznikov, kot sem jih doživel na meji za vstop v Albanijo, kaj takega še nisem doživel. Na meji kaos. Dela le eno okence od treh, potem se odpre še eno, zapre to, odpre drugo in na koncu sem se znašel v vrsti, kjer okence ni delovalo. Ok, bom zamenjal pas. A kaj ko vozniki vozijo pet cm en za drugim, se rinejo in ne trenejo s pogledom proti tebi. Jaz se premikam po cm in cm proti levemu pasu, a vsi še kar rinejo in rinejo mimo. Ko sem že res s pol avta na levem pasu in ko sem že mislil, da mi je uspelo, me avto prehiti tako, da zapelje čez robnike pločnika, na katerem je stala hiška od policaja in mi popraska avto. Itak, ta Albanec je totalno znorel, šel iz avta, mi gestikuliral da sem neumen, itd... Policaj na okencu je vse to opazoval, a ni niti trenil z očesom. Super prvi vtis o državi.

Bila je sobota, prvi dan novembrskih počitnic. Kamorkoli v Črni gori ali Albaniji sem prišel, povsod sem srečal Slovence. V Kotorju, na postanku za hrano sredi ničesar, na meji z Albanijo so za mano stali slovenski kemperji. Ko pridem v kamp ob jezeru Skadra se takoj za mano usuje še nekje pet drugih Slovenskih avtov in kemperjev. Na recepciji ji ni bilo nič jasno :)

Jezero Skadra je en tak lušten kraj za ustavit in dan ali dva malo lenarit. Malo spominja na Balaton. Kamp na albanski strani je bil res zelo lepo urejen. V kampu sem videl letak o trajektu čez jezero Komani. Zaradi hidroelektrarne so zajezili kanjon in skozi njega sedaj vozi trajekt. Ker grem proti severu, je tale tri urna vožnja s trajektom kar bližnjica. Na severu Albanije se nahajajo Albanske Alpe. Pas kamnine, ki se začne v Sloveniji, se tu konča in gore zelo spominjajo na naše Alpe. Ledeniške doline, dobrih 2500m visoki vrhovi, rastlinje, itd. Kot da bi bil nekje v Sloveniji, le vse silhuete vrhov so mi popolnoma nove. 

V Makedoniji v Prilepu prijateljica Jerica in kup ljudi iz Balvanije pleza po kamnih, zato je bil plan, da se jim za dan ali dva pridružim. A pot do tja je dolga. Od Albanskih Alp do Ohrida je nekje 450 km in vozim se praktično cel dan. Izbiral sem lepe panoramske ceste, zato to ni bila ravno najhitrejša pot. A sem užival v vožnji. Praktično cel čas so bili ovinki - skoraj 450km ovinkov. Noro!