Makedonium

Pred leti sem bil na road tripu po Balkanu. Obiskal sem nekaj spomenikov iz nekdanje Jugoslavije LINK. Nad temi brutalističnimi spomeniki sem precej navdušen. In v Makedoniji jih je tudi nekaj. Najbolj znan je v mestu Kruševo, ki se ga je prijelo ime Makedonium. Odprt je bil ob 30. letnici zasedanja Antifašistične skupščine za narodno osvoboditev Makedonije in on 71. obletnici Ilindenske vstaje leta 1903. S svojo obliko pa danes ob vseh aktualnih dogodkih spominja na virus corone :)

Nedaleč stran v mestu Prilep se nahaja še en spomenik, ki je posvečen padlim za osvoboditev Makedonije v 2. svetovni vojni. Avtor spomenika je arhitekt Bogdan Bogdanovič. Zanimiv je predvsem njegov pristop do oblikovanja spomenikov. Če kipar oblikuje le spomenik, Bogdan Bogdanovič poleg spomenika oblikuje tudi prostor, kjer ta stoji. Jesenovac, Mostar, Kruševac, Novi Travnik je samo nekaj krajev, kjer lahko najdemo njegove spomenike.

Ohrid

Naši gostitelji v Makedoniji so se res potrudili. Vozili so nas okoli, nam razkazali Makedonijo, res dobro smo jedli... Dva dni smo tako preživeli v Ohridu. Pred leti sem ga obiskal sam, a ni pustil nekega vtisa na meni. A ko sem spoznal Ohrid skozi razlage gostiteljev, ko sem užival v razgledih in ob dobri hrani, mi je enostavno prirasel k srcu. Najlepša izkušnja pa je bila večerja na terasi na vrtu med cvetlicami in drevesi, s pogledom na Ohrid. Res prijazni punci sta med corono začeli kuhati marmelado in jo dostavljati kupcem po mestu. Glas se je hitro razširil, prav tako njuna ponudba. In tako sta prišli na idejo te res preproste a čudovite restavracije - Tavola Bianca.

Lazaropole

Za poletje 2021 nisem imel nekih posebnih planov. Ena ideja je sicer bila Namibija, a nekako nisem uspel nabrati ekipe, da bi skupaj rentali avto in šli za nekaj tednov po Namibiji. 

 

V začetku junija pa se mi je zgodila še poškodba noge med nogometom. V nogi je samo počilo in zdravnik na urgenci je rekel, natrgana mišica - brez slikanja ali ultrazvoka. Nekaj tednov kasneje, ko zaradi bolečine nisem moral več spati, so me le slikali in odkrili, da imam zlomljeno nogo. Mesec dni kasneje so ob pregledu odkrili, da imam nogo zlomljeno dva krat. In ves ta čas nisem imel nobenega gipsa, nobenih bergel, hodil sem v službo dokaj normalno, itd.

Avgusta se mi je nato ponudila priložnost, da grem na študentsko delavnico v Lazaropole v Makedoniji. In prišel sem na idejo, da bi lahko svojo pot iz Makedonije nadaljeval v Grčijo, kjer bi preživel nekaj tednov dopusta...

Lazaropole je vasica v gorah v Makedoniji. Vas je težko dostopna, pozimi je odrezana od sveta, ni služb, nekaj manjših podjetij oz tovarn že desetletja razpada... Zato je Lazaropole večinoma zapuščen. Nekaj ljudi prihaja le poleti na svoje vikende, da ubežijo vročini večjih mest. Corona pa je stvari malo spremenila. Ljudje so prišli čas med corono preživljat v vas, tudi preko zime. Bili so bolj svobodni, kot v mestih zaradi vseh omejitev, preživljali so svoj čas sredi gora in narave. 

Študentska delavnica se je ukvarjala z zapuščenimi in degradiranimi območji vasi. Kako bi z nekaj malimi intervencijami pripeljali nazaj neko življenje. Ali pa samo ljudem pokazali, kaj imajo, a tega ne vidijo, ker je npr. trg zaparkiran z avtomobili. Žal pa se delavnica zaradi corone ni zgodila, kot običajno. Nismo bivali skupaj s študenti na lokaciji teden dni in skupaj delali. Mentorji smo šli na lokacijo sami za nekaj dni. Kasneje so nam sledili študentje. Delavnica je na koncu potekala preko ZOOMa, ki ga sam res ne maram. Ne samo, da si bistveno manj učinkovit, ZOOM je postal tudi izgovor, da ti ni treba v službo (beri: delo od doma, pa nihče ne ve, kaj dejansko delaš), hkrati pa je ZOOM povzročil, da si kar naenkrat dosegljiv vedno in povsod.