Namibija

 V delu...

 

 

Pakistan

 V delu...

Zagora

Na poti proti domu sem imel v Grčiji še zadnji postanek. Regija Zagora v severu Grčij, ki je sicer malo znana, vendar ponuja odlične pohodniške poti, odlično lokalno hrano in slikovite kamnite vasi. Zanimivi in slikoviti pa so predvsem kamniti obokani mostovi, ki jih je preko 160. So iz 18. in 19. stoletja in še danes pomagajo številnim pohodnikom prečkati reke in potoke.

V regiji pa se nahaja tudi kanjon Vikos. Širok je 1100m in globok 900m, s tem pa je glede na razmerje širina/globina najgloblji kanjon na svetu in tako premaga celo sloviti Grand kanjon iz ZDA.

Žal sem zaradi poškodbe zelo težko raziskoval to regijo. Večinoma sem se z avtom le pripeljal do razgledne točke, naredil nekaj fotografij in se peljal naprej. A se zagotovo v prihodnje še vrnem.

Zakintos

Verjetno so asociacija vsakega Slovenca najprej zloglasne zabave maturantov... A otok je znan predvsem zaradi svoje nedostopne plaže Navagio, ki jo obdajajo visoke pečine, na plaži pa leži ladijska razbitina.

Na otoku sem predvsem lenaril in počival... Glavni razlog je bila zlomljena noga. Potem pa sem se počasi preko otokov Kafalonia in Lefkada začel premikati proti domu.

Peleponez

Verjetno za marsikoga najlepši del Grčije. Poln antičnih mest in templjev. Poln cerkvic in samostanov. Kanjoni, gore in zapuščene vasice. Neskončno dolga, razvejana in čudovita obala. Jaz pa na Peleponezu z zlomljeno nogo! Super. Svoj program in plane sem zelo skrčil. Večinoma sem se le vozil naokoli, se naučil celo voziti avto z ročnim menjalnikom samo z eno nogo. Sem ter tja sem odšel na ogled kakšnega antičnega mesta. Epidaver z znamenitim gledališčem. Tempelj Basa. Mesta Messene in Mikene. Bizantinsko mesto Mystra.

A še preden sploh potujem okoli po Peloponezu, se za nekaj dni ustavim na skrajnem jugu ob polotoku Mani. Preživim nekaj dni v kampu ob plaži, da noga malo pride k sebi. Tretji dan se že odpeljem na polotok Mani, po katerem so raztresene zapuščene vasice z kamnitimi stolpi. Čudovito!

Žal pa je letos Grčijo pretreslo ogromno število požarov. Ko sem se vozil okoli, je večina požarov že bila pogašenih, ampak vseeno te pretrese pogled na pokrajino, ko se nekaj 10 km voziš in voziš skozi popolnoma požgane gozdove ter žal tudi nekatere vasi.

Omenit moram še mesto Olimpija, kjer so se pred tisočletji odvijale antične olimpijske igre. Same razvaline me sicer niso prepričale... Ampak muzej s svojo zbirko, vsemi kipi, orožjem in tudi postavitvijo same razstave, pa je res vreden ogleda.

Mani

Mani

Mystra

Mystra

Mystra

Epidaver

Olimpija

Olimpija

Olimpija

Atene

Kje sploh začeti. Atene so grško glavno mesto. Mesto je znano predvsem po številnih zgradbah in drugih ostankih antične Grčije, ko so bile Atene močan polis in središče umetnosti, učenosti ter filozofije. Atene spadajo med najstarejša mesta na svetu in so v antični Grčiji postale središče umetnosti, učenja in filozofije, dom Platonovi akademiji in Aristotelovemu liceju. Atene smatramo kot zibelko zahodne civilizacije in rojstni kraj demokracije. Atene so danes svetovljanska metropola in središče gospodarskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja Grčije.

V mestu bi lahko bil dneve in dneve... Ampak vročina je neznosna, planov imam še veliko, zato se odločim, da bom preživel v mestu čas od jutra do večera in si ogledal najbolj znane turistične točke. Akropolo, Muzej Akropole, Agoro, Stadium, itd... Za večino antičnih ostankov pa enostavno nimam časa in se samo sprehodim mimo...

Sredi dneva, ko je najbolj vroče, preživim na klimi v Muzeju Akropola. Nora zbirka in nor muzej. Sploh vrhnje nadstropje, kjer je tloris templja Partenon v merilu 1:1 in enako orientiran, kot Partenon na Akropoli. Na tem tloris oz bolje rečeno zidu so ostanki templja, reliefov, kipov razporejeni tako, kot so nekoč bili na templju na Akropoli.

Popoldne grem peš skozi mesto. Največji vtis je name naredila Agora. Morda zaradi lokacije, od koder se ti zmeraj znova med stebri in templji, med drevesi in oljkami odpira pogled na Akropolo. Pozno popoldne si ogledam še Akropolo. Tudi veličastno.

Žal pa se dan ni končal dobro. Med vso hojo po mestu mi je počil eden od zlomov v nogi. Bolečina je prišla postopoma, šele zvečer, ko sem legel spat. Zjutraj sem komaj stopil na nogo. Od poškodbe je že dva meseca in kost bi se morala že zaceliti. A ker me zdravnik ni slikal, mi ni dal gipsa, tako sem bil vseskozi na nogah, se očitno zlom še ni zacelil tako, kot bi se moral...jaz pa sam s svojim avtom sredi Grčije.

Do Aten

Proti Atenam sem naredil manjši ovinek. Prečkam Korintski zaliv čez most Rio-Antirrio, se peljem po severu Peloponeza, divje kampiram v prelepem zalivu, se ustavim v nem izmed samostanov in pri Korintskem prekopu zavijem nazaj na celinsko Grčijo, kjer spet divje kampiram ob enem zalivu. Ja, lahko bi se peljal Delfi - Atene direktno, ampak rad se vozim, rad raziskujem deželo in se čisto nenadejano ustavim v kakšnem kraju, ki ni bil na mojem potovalnem planu. Ampak v Grčiji je tega res veliko, zato moram veliko krajev žal vseeno izpustiti.