Sudan - Egipt

Če nimaš svojega vozila, ti za prečkanje meje Sudan - Egipt preostane zgolj ladja. Enkrat tedensko pelje med Wadi Halfo (Sudan) in Aswanom (Egipt) čez največje umetno jezero na svetu - jezero Nasser, dolgo 500 km. 

Ladja je običajno polna. Imel sem nekaj sreče, da sem nekaj dni prej dobil karto za prvi razred - kabina z dvemi ležišči. Drugi razred so zgolj sedeži, tretji razred oz. tako imenovani paluba razred pa že ime pove, kje preživiš noč - na palubi. In v tem času so noči res hladne.

Potovanje ni bilo nič posebnega. Najbolj zanimiv del je bilo preverjanje papirjev in pasporta pred vkrcanjem na ladjo. Podobno kot letališče v Jubi. Popolni kaos. Ljudje se prerivajo, vrste ni nobene, nobenega sistema, nobenega pravila, itd. Edino pravilo je, bolj se rineš, prej si na vrsti. Mi je to pravilo pobralo kar nekaj živcev.

V Wadi Halfi sem se spoprijateljiv z potniki s katerimi sem preživel večino časa na ladji. Res prijazen je bil Ebiu, potnik iz Libije. V Wadi Halfi mi je pomagal najti hotel, pokazal mi je kje lahko jem. Ko smo prispeli v Aswan mi je našel prevoz v mesto, hostel, hrano. Skratka vse. In v Egiptu taka pomoč pride zelo prav. Turisti ne poznamo cen, kar domačini s pridom izkoriščajo. In cene včasih navijejo tudi desetkratno!

Sudan 2

Nekaj slik iz Sudana... Od Kartuma do Wadi Halfe...

Kartum

Ulična ''čajna hiša''

Shendi

Shendi

Begrawiya

Moj hotel, Wadi Halfa

Zajtrk, Wadi Halfa

Taxi, Wadi Halfa

Sudan

Po Južnem Sudanu sem se odpravil v Sudan. Žal potovanje po kopnem trenutno med državama ni mogoče. V Sudanu, ob meji z Južnim Sudanom, na območjih Darfur, Kordofan in Modri Nil poteka dolgoletna vojna. In kot belec teh območij ne morem prečkati. Tako da sem iz Jube žal moral vzeti letalo.

Sem pa vsaj doživel letališče v Jubi in pa polet z letalsko družbo, ki jo je EU uvrstila na tako imenovano črno listo letalskih prevoznikov. Letališče v Jubi je doživetje. Čakalnica zunaj pred parkiriščem. Skozi ena vrata v stavbo spuščajo potnike. Najprej sledi pregled. Meni kot belcu zaupajo. Torej se samo sprehodim skozi kontrolo. Niso mi pregledali nobenega žepa, ne prtljage. Nič. V stavbi zgolj en prostor. V njem je check in, kontrola, passport kontrola, menjalnica. Vse. Popolna gužva in kaos.

Po pristanku v Kartumu pa se zgodba ponovi. Kot belec sem lahko šel mimo vse vrste direktno ven. Ne da bi si kdorkoli vzel vsaj pet sekund za kakršenkoli pregled. Svoj čas so porabili zgolj za mojo vizo, da so mi jo požigosali.

Kartum. Mesto ob sotočju Belega in Modrega Nila. Morda za marsikoga tipično arabsko mesto. Jaz pa v takih mestih res uživam. Mi je potem zmeraj žal, da si nisem vzel več časa za mesto. Prijazni ljudje, živahne ulice, dobra hrana, sveži sokovi… Ja, sploh prijazni ljudje. Dva dni sem se družil z ljudmi, sedel na čajih in kofetkih.

V Sudanu pa najdemo tudi nekaj ostankov egipčanske kulture. Okoli trideset piramid se nahaja severno od Kartuma pri kraju Begrawiya. Na manjši vzpetini izgubljene v oranžnem pesku v puščavi. Srečam Nemca in Francoza. Poiščemo nekaj lesa in si zvečer zakurimo ogenj. Spimo pa kar ob piramidah pod zvezdami. To ti je življenje!

Še bolj severno pri mestu Karima pa se nahajata še dve lokaciji z piramidami. Čez reko Nil najdemo Nuri. Kar malo sem bil razočaran. Le bel pesek in kupi ruševin. Tik pred Karimo pa so še piramide Jebel Bakar. Spet nič posebnega. Še najlepše so zvečer, ko zažarijo v svetlobi zahajočega sonca.

Nuri

Nuri

Jebel Bakar