Sem Tadej
Bolta, arhitekt, popotnik, alpinistični pripravnik, jadralni padalec in ljubiteljski fotograf. Izhajam iz ne stereotipne slovenske
družine, ki poleti ni hodila na morje, ampak se je z avtom in šotorom odpravila
na dopust po Evropi. Med letom sem bil vedno na kakšnem potopisnem
predavanju in na predavanjih o alpinističnih vzponih. Tako da vse te stvari so
mi ostale in jih počnem sedaj tudi sam. Potujem po svetu, se malo ukvarjam s
fotografijo, hodim v gore in plezam.
.
Zagovarjam
potovanja, kjer uporabljaš lokalni transport, da potuješ kot domačini in
predvsem da spoznaš ljudi in vidiš deželo. Zato mnogokrat potujem v smeri Azije
z vlakom, avtobusi. Včasih kupim le enosmerno karto in nato iščem pot domov. Na
ta način mi je uspelo prepotovati traso Orient expressa s podaljškom vse do
Aleppa v Siriji in naprej do Rdečega morja. Potoval sem po poteh Marca Pola po
starodavni Svileni cesti. Za sabo imam verjetno tudi najbolj klasično
potovanje na svetu, prečenje Afrike - od Kaira do Cape towna. Najraje se
vračam v Iran, ki me enostavno navdušuje zaradi svoje zgodovine, narave, hrane
in ljudi.
.
V Južni
Afriki sem dva meseca sodeloval pri projektu gradnje šole za otroke iz
bližnjega townshipa. Južna Afrika ni bila izbrana povsem po naključju. Res je,
da je ena izmed najbogatejših afriških držav, a jo pesti vrsta
družbeno-gospodarskih problemov, kot so izjemno velike socialne razlike,
revščina, visok odstotek prebivalstva, okuženega z virusom HIV, brezposelnost,
kriminal in slabi pogoji za izobraževanje. Po tej izkušnji pa sem med
potovanjem po Afriki srečal še pet slovenskih študentov medicine, ki so
pomagali v bolnišnici v slovenskem misijonu v Zambiji. Nekajdnevni postanek se
je na koncu spremenil skoraj v enomesečno pomoč pri vsakodnevnih opravilih v
bolnišnici in na misijonu.
Po diplomi mi je uspelo uresničiti deset letno željo potovanja do Indije po kopnem. V enem potovanju sem tako združil nekaj vrhunskih popotniških izkušenj, kot so Trans sibirska železnica, Mongolija, provinca Sičuan na Kitajskem, Tibet, treking v Nepalu in Indija. Morda bi pričakoval, da je tako moj seznam želja postal krajši, ampak zgodilo se je nasprotno. Srečal sem veliko ljudi, spoznal nove načine potovanja in našel skrite kotičke sveta, ki čakajo, da jih obiščem. Iz vsakega potovanja se tako vrnem z novimi idejami za naslednja potovanja.
Zmeraj imam veliko idej. Z motorjem po Ladakhu, vzpon na sedem tisočak, Etiopija, Namibija, itd. A ker delam na Fakulteti za arhitekturo, so me povabili, da bi sodeloval pri gradnji šolskega centra v Gambiji. Na fakulteti smo zrisali načrte, preverili materiale, imeli delavnice zidanja in varjenja. Poleti 2018 je odšla v Afriko prva skupina, ki je zgradila nadstrešnico in igrala. S pridobljenimi izkušnjami je pol leta kasneje v Afriko odšla druga skupina, ki je zgradila tri učilnice. Če sem s prvo skupino v Afriko letel, sem se pol leta kasneje tja odpravil z avtom. Dva meseca na poti, 15.000km in ogromno čudovitih krajev zahodne Afrike!
Po diplomi mi je uspelo uresničiti deset letno željo potovanja do Indije po kopnem. V enem potovanju sem tako združil nekaj vrhunskih popotniških izkušenj, kot so Trans sibirska železnica, Mongolija, provinca Sičuan na Kitajskem, Tibet, treking v Nepalu in Indija. Morda bi pričakoval, da je tako moj seznam želja postal krajši, ampak zgodilo se je nasprotno. Srečal sem veliko ljudi, spoznal nove načine potovanja in našel skrite kotičke sveta, ki čakajo, da jih obiščem. Iz vsakega potovanja se tako vrnem z novimi idejami za naslednja potovanja.
Zmeraj imam veliko idej. Z motorjem po Ladakhu, vzpon na sedem tisočak, Etiopija, Namibija, itd. A ker delam na Fakulteti za arhitekturo, so me povabili, da bi sodeloval pri gradnji šolskega centra v Gambiji. Na fakulteti smo zrisali načrte, preverili materiale, imeli delavnice zidanja in varjenja. Poleti 2018 je odšla v Afriko prva skupina, ki je zgradila nadstrešnico in igrala. S pridobljenimi izkušnjami je pol leta kasneje v Afriko odšla druga skupina, ki je zgradila tri učilnice. Če sem s prvo skupino v Afriko letel, sem se pol leta kasneje tja odpravil z avtom. Dva meseca na poti, 15.000km in ogromno čudovitih krajev zahodne Afrike!
Korona je za dve leti presekala klasična potovanja po svetu. Predelal sem si svoj avto v mini camper. Prvo leto korone sem tako z avtom za nekaj tednov odšel na Norveško, naslednje leto v Grčijo. Razmere so se po dveh letih le umirile, zato sem se lahko ponovno odpravil na pot kot nekoč - z ruzakom, tokrat v Pakistan. A to ni bilo klasično 'backpackanje', ampak trekingi med najvišjimi gorami na svetu! K2, Broad peak, Gašerbrum, Mašerbrum, Čogolisa, Nanga Parbat, Rakapoši...je samo nekaj gora, ki sem jih videl na štirih različnih trekingih. A nekaj najlepših dni v Pakistanu sem preživel na prelazu Shimshal z lokalnimi pastirji, kjer sem tudi osvojil svoj prvi šest tisočak.
V zadnjih letih so me na Fakulteti za arhitekturo ponovno povabili k sodelovanju na projektu, tokrat v Južni Afriki. Vrnil sem se v kraje, kjer sem dobro desetletje nazaj preživel pol leta. In obiskal kraje, za katere mi je takrat zmanjkalo časa, ali pa so kraji enostavno bili vsa ta leta nekje na mojem seznamu želja. Malavi, kot eden najlepših končkov Afrike. Park Gombe, kjer je 40 let preučevala šimpanze Jane Goodall. Burundi in Ruanda, dve majhni a lepi državi, ki ju žal poznamo zgolj zaradi žalostne zgodovine. Raznoliki parki Ugande, kjer je verjetno vrhunec vsakega popotnika srečanje z gorilami na gozdnatih pobočjih vulkanov.
Konec zadnjega leta pa sem kar dva krat odšel v Himalajo. Prvič s prijatelji v Nepal. Za sabo imam že kar nekaj trekingov. A treking do Baznega tabora Everesta in potem nadaljevanje čez tri prelaze je nekaj posebnega. Razgledi, ki prekašajo vse razglede do sedaj. Osem tisočaki Everest, Lhotse, Makalu, Čo Oju, vse skupaj pa dopolni ena najlepših gora na svetu Ama Dablam. Mesec dni kasneje sem se vrnil v Himalajo, tokrat indijsko, kjer se nahaja dolina Spiti. Oddaljen konec sveta razpet nekje med Indijo in Tibetom.
V zadnjih letih so me na Fakulteti za arhitekturo ponovno povabili k sodelovanju na projektu, tokrat v Južni Afriki. Vrnil sem se v kraje, kjer sem dobro desetletje nazaj preživel pol leta. In obiskal kraje, za katere mi je takrat zmanjkalo časa, ali pa so kraji enostavno bili vsa ta leta nekje na mojem seznamu želja. Malavi, kot eden najlepših končkov Afrike. Park Gombe, kjer je 40 let preučevala šimpanze Jane Goodall. Burundi in Ruanda, dve majhni a lepi državi, ki ju žal poznamo zgolj zaradi žalostne zgodovine. Raznoliki parki Ugande, kjer je verjetno vrhunec vsakega popotnika srečanje z gorilami na gozdnatih pobočjih vulkanov.
Konec zadnjega leta pa sem kar dva krat odšel v Himalajo. Prvič s prijatelji v Nepal. Za sabo imam že kar nekaj trekingov. A treking do Baznega tabora Everesta in potem nadaljevanje čez tri prelaze je nekaj posebnega. Razgledi, ki prekašajo vse razglede do sedaj. Osem tisočaki Everest, Lhotse, Makalu, Čo Oju, vse skupaj pa dopolni ena najlepših gora na svetu Ama Dablam. Mesec dni kasneje sem se vrnil v Himalajo, tokrat indijsko, kjer se nahaja dolina Spiti. Oddaljen konec sveta razpet nekje med Indijo in Tibetom.
.
Pripravljenih
imam nekaj potopisnih predavanj. Med potovanji se javljam za oddajo Gori doli
naokoli. Po potovanjih imam potopisna predavanja na nekaj stalnih lokacijah,
ostala predavanja pa so odvisna od vaših želja in ponudbe. Objavljenih imam še
nekaj intervjujev na Prvem programu, siol.net, MMC, itd in nekaj prispevkov v različnih revijah...
.
.t
.
