Zima 2021 - vzponi

Če smo letos pozimi imeli super turno smučarske razmere, za samo plezanje vsaj v prvi polovici zime tega ne morem trditi. Ogromno nepredelanega pršiča v stenah ne ponuja varnega plezanja. Snega je v hribih bilo toliko, da so nekatere smeri ali grape bile tako zalite, kot že dolgo ne.

Za izvidno turo greva z Alešem nad Jezersko. Snega je ogromno, plazovine pa so ustvarile metrske gmote snežnih bunk, ki segajo skoraj do žičnice. Sam Sinji slap pa... Letos je ponujal zelo malo ledu, ker je bil praktično cel pod snegom!

Kak mesec dni pozneje greva z Alešem pogledat razmere nad Zelenico. Izbrala sva Filipovo smer, ki iz strme zajede preide na greben, ki te popelje na vrh Begunjske vrtače. Sneg v smeri je bil kot neka na pol sprijeta kaša, ki je cepine le za silo držala. Raje se obrneva.

Teden dni kasneje srečo spet poskusiva nad Zelenico. Najprej AGT, kjer je prvi raztežaj super strm in zračen. Sledi prečka v levo in prestop na nek sprijet sneg, ki je bil spodaj votel. Ker se mi ni zdelo varno z Alešem spet obračava. Spet greva pogledat Filipovo smer, a se je čez teden žal stopila. A narejena je njena soseda Kamnolom. Super ambientalno plezanje v zelo strmi grapi, ki prehaja mestoma v kamin. Sneg je spet neka delno sprijeta kaša, a drži bolje, kot teden dni prej.

Sledi vrhunec plezalne zime - klasika zimskih vzponov - Grapa med Travnikom in Šitami. Prvi štirje raztežaji so super strmi, sneg pa v stilu letošnje zime - neka delno sprijeta kaša. Meni najboljša raztežaja sta bila tretji in četrti, ko smo plezali po skoraj navpičnem kanalu, po katerem je stalno po nas pršel sneg. Svet se nato malo položi, a sam ambient in razgled navdušujeta skozi celotno smer vse do vrha. Kakšna klasika!

Med tednom sem pred službo z Lukatom splezal Prontarsko v Velikem vrhu. Prespiva v avtu na Ljubelju, tako sva ob sončnem vzhodu že pod smerjo. Ker je smer zelo popularna in ker se čez njo sprehodi toliko navez, je vzpon skoraj kot hoja po stopnicah. Vrvi sva peljala le na sprehod in so ostale v ruzaku. Po štirih urah sva nazaj pri avtih.

Če so bile lansko zimo najbolj popularne stene na severni strani Kamniško Savinjskih Alp, so letos najbolj popularne stene nad Ljubeljem. Z Alešem in Tadejem se odpravim spet v Veliki vrh in sicer na avstrijsko stran.... A pri dostopu si ogledujemo vabljivi led v Mošeniški smeri, zato zavijemo vanjo in jo nenavezani popikamo do vrha. 

Nenavadno hladna zima poskrbi, da se slapovi nad Jezerskim, na Vršiču in v Tamarju plezajo še pozno v marec. Tako sem z Lenartom šel na predšihtno nad Jezersko v slavno Vikijevo svečo. Lep prvi raztežaj plezanja v ledu, potem pa dolgo štamfanje do Vikijeve sveče. Sveča ni ravno visoka, zato je videti lažja, kot je v resnici. S skrajnimi napori in nekaj visenja na cepinih se le privlečem čez.

Čisto za konec zime, že konec aprila, grem z Lukatom v Logarsko dolino v Belo grapo. Smer je v celoti narejena! A pred nama sta že dve navezi, zato sva izbrala malo drugačno varianto, ki pa se je žal končala s skalno zaporo. Obračava, pri abzajlu se nama zatakne štrik in ko sva končno nazaj v izhodišču, sta dve uri okoli. Začnem se vzpenjati po pravi varianti a v nekem trenutku, kot da bi prižgal peč. Otopli se za 10 stopinj, po smeri začne teči voda. Nikjer nisem imel možnosti dobrega varovanja, zato sva raje obrnila. Navezi pred nama sta uspešno opravili vzpon, sam pa sem se žrl še dva tedna, da sva na začetku narobe zarinila.

 
Pod črto. Prva dva meseca zime sta za plezanje bila slaba... A konec februarja so se le naredile razmere, ki so vztrajale praktično do maja! Naj bo vsako leto tako, da se nasmučamo in naplezamo :)

Zima 2021 - turno smučanje

Res smo že sredi julija... A letošnja zima se je razvlekla praktično v junij. Bila je verjetno najboljša zima v zadnjih nekaj letih, le februar je bil nenavadno topel. Konec decembra je nametalo ogromno novega snega. Ko sem gazil čez kolena nad Kranjsko goro, sem si rekel, sedaj pa je tega dosti! In sem si kupil turne smuči. Nikoli nisem smučal (razen v šoli v naravi v 5. razredu in tri dni pred leti v Chamonixu), zato je direktni skok v turno smučanje morda kar malo nenavaden. A stvari nisem prehiteval.

Prvih nekaj smukov sem zato napravil na Veliki planini. Običajno sem vstal zelo zgodaj zjutraj, tako da sem na vrhu Velike planine bil že okoli 8h. Ker je Velika planina zelo položna, je idealni kraj za prve zavoje smučanja, le breg se konča res prehitro.

 

Prve zavoje izven Velike planine sem naredil na Krvavcu. Ob toliko snega je bil kar žalosten pogled na vse naprave, ki stojijo. Na Krvavec sem se vrnil še nekaj tednov kasneje, ko so naprave že obratovale, da si naberem nekaj kilometrine smučanja. Kilometre si pač ob turnem smučanju nabiraš res počasi.

Sledili so turni smuki po Karavankah. Klek ima super vrhnji del, zato smo ga odpeljali dvakrat, spodnji del skozi gozd pa je dolg in res smotan, še posebej če ne znaš smučat :) Struška je odlična od vrha do podna. Z vrha se odpelješ po širokem strmem pobočju, ki se po prečkanju ceste spremeni v strmo poseko. Sicer rahlo razrito od vseh predhodnih smučarjev, a sem užival na polno. Spodnji del se spustiš po cesti skozi gozd, ki te pripelje naravnost do avta.

Po Karavankah so sledili Julijci. Vršič, Brda nad Pokljuko, za Cmirom v Vrata, Kotovo sedlo... Izpostavil bi smučanje za Cmirom.

Že tretji velikonočni ponedeljek (v zadnjih nekaj letih) sem šel plezat Slovensko smer v Steno, le da tokrat s smučmi na hrbtu in pancerji na nogi. Smer super zalita, le Bele plate so bile nekoliko kopne. Na vrhu sledi prečenje do Staniča, tam pa spust proti dolini Vrata. Prvih nekaj sto metrov je res strmih in ledenih, tako da sem le bočno drsel. Ko se je malo položilo sem lahko naredil nekaj zavojev. Sledila je dolga prečka, pri balvanih pa je sneg že toliko odjenjal, da je bilo nekaj prav uživaškega smučanja. Spodnji del skozi gozd ni bil toliko zahteven - nekaj smučanja sem se le naučil - a ti malo trpi ponos, ko mimo kot strela prileti kak turni smučar oz. v primeru Cmira Tina di Batista. Ni kej, pač dobr smuča :)

Poleg Velike planine pred službo (in 1x tudi Krvavec) sem naredil tri pred šihtne turne smuke na Triangel nad Zelenico. Prvič sem zaradi ogromnih plazovin res trpel in se lomil. Druga smuka je bila že nekoliko boljša. Ko smo bili že skoraj meseca maja je v nedeljo zvečer spet snežilo po gorah. Polni navdušenja smo gledali kamere in se na hitro zmenili, gremo na pred šihtno na Triangel. Sicer je noro pihalo in na izpostavljenih delih je spihalo sneg do ledene podlage... Ampak vseeno se je našlo nekaj res uživaških odsekov.

Omeniti pa moram tudi smučanje v dolini Aosta v Italiji. Bil sem službeno za nekaj dni v Aosti, zato pač združiš prijetno in koristno. Prvi dan sem se povzpel na vrh smučišča Courmayeur, drugi dan na Punta della Croce. Na slednjega nisem prišel čisto na vrh, ker mi je zmanjkalo časa.... A Courmayeur dan prej je bil čista zmaga! Smučišče je bilo odrto samo za namen treningov, zato je bilo sveže zratrakirano in ob spustu sem imel nova rebrca praktično samo zase. Zgornji del pa....deviški sneg samo zame! Družbo sta mi delala še dva lokalna turna smučarja. Vse skupaj pa je zaokrožil razgled na Mont Blanc! Noro!

 

Pod črto. Za prvo turno smučarsko sezono sem si izbral idelano zimo! Smučišča so bila zaprta. Snega je bilo nenormalno veliko. Sezona je trajala do junija. Do konca zime se je tako nabralo 24 turnih smukov. Ni slabo :)

.