Durmitor

Pot proti jugovzhodu sem od Plitvičkih jezer nadaljeval po notranjosti Hrvaške skozi mesta Gračac, Knin, Imotski... In notranjost Hrvaške je čudovita! Lepe ceste, hribi, narava, narodni parki... Cilj drugega dne je bilo romarsko mesto Medžugorje v Bosni. Če tega romarskega središča še nisi videl, ima zaradi vseh pripovedovanj nekakšen mitski status, kot morda Fatima na Portugalskem. A ko sem prišel tja....razočaranje. Množice turistov, spominki na spominke, kot da si v kakem Egiptu, sama cerkev pa je prej podobna neki hali, kot pa romarskemu središču.

Tretji dan sem nadaljeval proti severu Bosne. Najprej skozi park Sutjeska, kjer v mestu Tjentište stoji eden izmed jugoslovanskih brutalističnih spomenikov. Ceste skozi Bosno in park Sutjeska so čudovite. Veliko ovinkov, gore, vse je odeto v oranžne barve jeseni. A najlepši del poti šele pride! Iz hribov se spustim globoko v dolino, prečkam reko Drina in ji sledim proti Črni gori. Dolina postaja globja in globja, cesta sicer malo ozka in slaba, ampak res uživam v vožnji. Poberem lokalca in ga peljem del svoje poti. Ko prečkam mejo s Črno goro, dolina postane kanjon, v katerem so postavili hidroelektrarno.

Na razcepu dveh dolin se ena izmed cest dvigne proti parku Durmitor, ki je moj cilj tega dne. Ozka in prepadna cesta se strmo dvigne in po nekaj serpentinah si visoko nad dolino z norim razgledom na zajezeno jezero..! Samo vau! Cesta se še naprej vzpenja skozi gozdove in jesenske barve. A ko pridem iz gozda ven je pred mano v večernem soncu osvetljena planota sredi parka Durmitor. Kako lepo! Vozim se čez planoto, ustavim se na vsakem ovinku in fotografiram v zlate barve odete travnike sredi Durmitorja.

Po mrzli noči, skrit nekje ob cesti, sem zjutraj šel na enega bližnjih vrhov nad planoto. Dobrih 2500m visoko in s čudovitim razgledom čez celoten park. Sestopim do avta in nadaljujem proti mestu Žabljak, ki je nekakšno turistično središče Durmitorja. Prečkam globok kanjon Sušice, ki je eden najlepših kanjonov Balkana. 

Ko prispem v Žabljak, pa sem kar malo razočaran. Ogromni turistični resort in veliko ljudi, kjer je vsa turistična infrastruktura brez nekih prostorskih planov in načrtovanja potresena po vsej dolini. Plan za ta dan je bil tudi Crno jezero. A ker je jezero tako blizu Žabljaku in vsem hordam turistov, si lepih vtisov samote iz osrčja Durmitorja enostavno nisem želel pokvariti s takim zaključkom...