V življenju sem prečkal že veliko mejnih prehodov, od katerih je bilo kar nekaj zanimivih oz. ‘’čudnih’’. Npr. Turčija-Irak, Uganda-Južni Sudan, Kirgizistan-Tadžikistan, itd... Ampak mejni prehod Maroko - Mavretanija je poglavje zase.
Če je vstop v Maroko iz Španije sila enostaven in ti vzame nekje 10 minut za vso papirologijo, tega za izstop iz Maroka na njegovem skrajnem jugu ne moremo reči. Po uvodnem štempljanju pasportov (v vrsti nismo stali mi, ampak pasporti, ki so bili zloženi na polički en za drugim) sledi ostala (carinska) procedura. Ker sem s kombijem imam režim tovornjakov. Kombi moram zapeljati v velik prostor, kjer je v celoti preskeniran. Ko ga odpeljem na parkirišče, se moram vrniti po papirje od skeniranja, s katerimi grem nazaj do kombija, da ga pregledajo. Ko ga pregledajo, nesem papir čez cel mejni prehod, da ga nekdo podpiše. Okence mi uspe najti v tretjem poskusu. Ko imam papir, kombi prestavim za par deset metrov, da ga pogleda še en uradnik, nato sledi končno preverjanje pasportov in po nekje slabih dveh urah smo opravili z Marokom.
Pot nadaljujemo čez nikogaršnjo zemljo do Mavretanije. Cesta do sredinske črte je lep asfalt, a kar sledi, je zgolj skalnata pokrajina, recimo ji zelo slaba cesta, ki jo moraš prečkati.
Na Mavretanski strani nam vso proceduro pomaga urejat eden izmed lokalcev (10 eur stane njegova pomoč). Avto sem ne vem kolikokrat prestavljal z ene strani ceste na drugo. Vsakič je sledil kakšen pregled, kakšen štempelj, dovolilnica, itd itd. Pomočnik mi medtem uredi zavarovanje, mi pa gremo s pasporti čakat v vrsto za vizo. Čeprav smo vsi skupaj v atriju in vsi vstopamo skozi ista vrata, sta vrsti za ženske in moške ločeni. Po več kot uri čakanja imamo vize. Še nekaj formalnosti glede avta in po skoraj štirih urah smo čez mejo!
Ni komentarjev:
Objavite komentar