petek, 08. februar 2019

Mali

Mali je bil pred potovanjem nekakšna neznanka. Lonely planet mu namenja cele štiri strani v njihovem vodiču West Africa. Ta vodič je eden najslabših knjižnih vodičev, kar sem jih kdajkoli imel. Ko sem zbiral informacije  Maliju (seveda sem s tem začel ko sem v Maliju že bil) in ko bereš razne zapise na netu, Facebook straneh (npr Overlanding West Africa & Morocco), jih veliko odsvetuje potovanje v Mali. Naše Zunanje ministrstvo (ki je načeloma rahlo slabo ažurno) pravi, da državo takoj zapusti, če se nahajaš v njej... Zelo vzpodbudno.

A ko srečuješ popotnike (Klativitez, švicarski par, itd), ki so tam bili, ga vsi hvalijo in so popolnoma navdušeni. Res je, da je severna polovica zaprta za potovanja in da tam razmere niso stabilne... Ampak do Moptija in Dogona se lahko brez problema potuje. In Mali je čudovit!

Z Natalijo se v Bamaku malo odpočijeva, najeva kulturne hrane, opereva perilo in si urediva vizo za Gvinejo. Medtem spoznava kup overland popotnikov. Nizozemca Fritsa, ki potuje za nekaj mesecev okoli z Mercedesom karavanom, ki ga potem pusti v eni izmed držav do trenutka, ko se vrne nazaj nadaljevat potovanje. Tokrat je pobral še dva popotnika, ki ju je spoznal na zgoraj omenjeni facebook strani. 

Pietro, Italjan, potuje v Togo z mopedom triciklom Ape, na katerega si je zadaj namontiral boks/cerado in posteljo. V Senegal je lahko vstopil kot moped (torej ni potreboval carneta), v Mali pa so mu računali dovoljenje za potovanje kot tovornjaku :) Med drugim je pred dvema letoma je opravil epsko potovanje Italija - Vietnam z Vespo!

Robi in Erik, ki smo ju srečali že v Mavretaniji, se s svojim camperjem Mercedes 307 prav tako pojavita v Bamaku. Pridružila se jima je še Erikova punca, potovanje pa bodo nadaljevali v smeri Slonokoščene obale, kjer Erik in njegova punca letita domov, Robi pa ima še nekaj mesecev časa, da se vrne v Slovenijo.

Ko se z Natalijo odpraviva proti severu, del poti opraviva tudi ob reki Niger, ki se severno od mesta Segou razveja kot nekakšna delta. Pred mestom Segou zavijeva z glavne ceste med vasi in se voziva po nasipih, ki ločujejo polja in reko in so del namakalnega sistema. Ljudje, ki jih srečujeva, so res veseli, da naju vidijo. Vsi nama mahajo, otroci se derejo tubap (belček) in tečejo za kombijem. Ob reki se voziva tudi naslednji dan, ko nama aplikacija maps.me izbere najkrajšo pot do mesta Djenne. Po nekje 60 km makadamov se najina pot konča pred reko, ki je poplavila cesto. Obrneva in se naslednji dan proti mestu Djenne odpeljeva po asfaltu.










Ni komentarjev:

Objavite komentar