Velika mošeja v Cordobi (danes katedrala Marijinega vnebovzetja) je eden najbolj pomembnih spomenikov mavrske arhitekturo. Njeni začetki segajo v 8. stoletje, dograjevali pa so jo vse do 11. stoletja. Leta 1236 Iberski polotok osvoji kralj Ferdinand III. Kastilijski in mošejo preuredi v cerkev. Najpomembnejša sprememba je bila gradnja renesančne katedrale znotraj tlorisa obstoječe mošeje, nove dozidave v mošeji pa so se dogajale vse do 18. stoletja. Preureditev mošeje v katedralo, ki je najbolj poznana po arkadni stebriščni dvorani z 856 slopi, je najbolj pomemben spomenik mavrske arhitekture verjetno rešilo pred njenim uničenjem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar