V Zahodno Afriko večina overland popotnikov potuje tako, da gre do Genove, od tam pa s tajektom do Maroka... Ta varianta je res da cenejša, a se mi zdi škoda, da Evropo tako preskočiš....
Do Gibraltarja smo imeli nekaj želja, kje bi se ustavili. Monako, kot prvi postanek predvsem zaradi mojega navdušenja nad F1. V Provansi smo si izbrali Pont du Gard in Nimes. V Andoro smo odšli bolj zaradi obiska nove države. Vrhunec vsega vsaj zame pa je bil postanek v Cordobi, kjer smo si ogledali katedralo, ki je bila nekoč mošeja. Več v naslednji objavi.
Da dežela ne gre mimo nas, probamo potovati po lokalnih cestah... Čez Italijo gre res počasi, prav tako skozi Francijo, ker uporabljajo nenormalno količino krožišč. A popolnoma druga zgodba je Španija. Lokalne ceste so zelo pretočne, malo je naselij in skozi državo se lahko zelo hitro premikaš.
Spimo v kombiju. Zastavimo si dnevni cilj in vozimo tja osme ure zvečer... Prve dni je hitro tema, a ko se bližamo Španiji, se sončni zahod premakne skoraj dve uri naprej... Pri Monaku smo spali na parkirišču. V Provansi smo spali na robu gozda pri Pont du Gardu. V Andori na parkirišču neke gradbene firme, sredi Španije na robu nacionalnega parka... Zmeraj smo bili sami. A ko prespimo svojo zadnjo noč v Evropi pri Gibraltarju, si parkirišče delimo še z nekaj avtodomi, na travniku nekaj minut stran pa je okoli 50 avtodomov!
Ni komentarjev:
Objavite komentar