Mumbai

Ko sem pred leti začel pisati blog, je bila osnovna ideja, da se javljam, ko sem na poti. Da me ljudje lažje sledijo, kje sem in kaj počnem. In pri tej ideji ostajam. Ne bo to nek blog, ki vam organizira vsak vaš korak na potovanju, ker se mi enostavno ne da pisati vseh nasvetov. Ubistvu se že k pisanju čisto običajnega prispevka kar težko spravim. Ko sem enkrat doma, blog enostavno zamre, nekatere stvari pa čakajo, da jih spišem. Sirija je tako 'v delu' že nekaj let. Tudi zadnje obiskano mesto na potovanju do Indije že čaka nekaj mesecev, da sestavim nekaj stavkov.

Po dobrih petih mesecih potovanja sem prišel do Mumbaia - zadnje točke na poti. Priznam, da sem kar malo čakal, da se odpravim proti domu. Če bi potovanje končal v Nepalu ali na Kitajskem, bi verjetno šel težko proti domu. Ampak po Indiji ni težko. Indija je fotografski raj, ima ogromno za videti, je barvita, itd... Ampak hkrati je hrana res bedna, enolična. Bolj nadležnih ljudi po turističnih krajih še nisem srečal. V hinduizmu nisem videl nobene spiritualnosti. Da odnosa do narave, kastnega sistema, revščine sploh ne omenjam... Tako sem v Mumbai prišel že z mislijo, da samo počakam, da se mi potovanje enostavno zaključi. 

Mumbai je ogromno mesto. Ampak kaj več od tega ne vem. Enostavno sem se samo sprehajal skozi mesto, se znašel na partiji kriketa, šel skozi revna naselja, se vozil naokoli z javnim transportom...