Amritsar

Amritsar je sveto mesto za Sikhte, vernike ene najmlajših najbolj razširjenih monoteističnih religij na svetu. Ime mesta pomeni 'tolmun nektarja nesmrtnosti'. Večina Sikhtov živi v provinci Punjab, nekaj jih najdemo tudi po ostalih indijskih provincah in po svetu, največ v Kanadi, kjer jih je skoraj pol milijona. Nekakšna tragedija za Sikhte se je zgodila 1849, ko so provinco zavzeli Britanci in jo leta 1947 razdelili na pakistanski in indijski del. Večina se jih je zato preselila v Indijo. Sikhti zavračajo hindujski kastni sistem (oz ga celo napadajo), ker verjamejo, da smo ljudje v očeh boga vsi enaki. Bog za njih nima spola in oblike. Verjamejo, da je prisoten povsod, v naravi in vsem živem.

Amritsar je en tak res prijeten kraj. Pripadnost veri tu dejansko lahko občutiš, vidiš. Ljudje so odprti, veseli tujcev. Tujce ne vidijo kot priložnost, kako jih bodo obrali. Zlati tempelj je en res prijeten kraj, poln romarjev. In za ta kraj skrbijo, ga čistijo. V templju je na voljo zastonj obrok, ki ga strežejo 24 ur na dan. Dnevno tako razdelijo tudi preko 80 tisoč obrokov. V mestu tako skoraj ne najdemo ljudi, ki bi beračili. Se pa v mestu nahaja tudi hindujska kopija Zlatega templja. Kot vsi ostali templji do sedaj v Indiji je ta tudi nek zanemarjen kraj. Tako da včasih se sprašujem, kje zahodnjaki vidijo duhovnost. Ker ko vidiš, kako skrbijo oz kakšen imajo odnos do templjev, do svetih rek, jezer, itd, kako je sama vera velikokrat prakticirana samo skozi oči denarja, itd, da kastnega sistema sploh ne omenjam...enostavno ne vidim nikjer več duhovnosti. Kot da bi pretepal ženo in ji hkrati govoril, kako jo imaš rad.