Varanasi je mesto, ki leži vzdolž zahodnega brega reke
Ganges. Proti reki se v dolžini dobrih pet kilometrov preko različnih vhodov
(indijsko Ghat) strmo spuščajo stopnice. Pogled na reko in mesto je najlepši
zgodaj zjutraj, ko iz nasprotnega, nepozidanega brega reke vzide sonce.
Eden najbolj pomembnih in tudi najstarejših Ghatov v
Varanasiju je Manikarnika Ghat. Vrata, ki vodijo do prostora, kjer kremirajo
umrle. Želja mnogih Indijcev je, da bi
umrli in bili kremirani v Varanasiju. V
neposredni bližini najdemo tudi nekakšen hospic, kamor pridejo počakat svojo
smrt nekateri verniki. Večina Indijcev si tega sicer ne more privoščiti.
Zadnje ure življenja naj bi pokojnik preživel na tleh. Ko umre
se pokojnika kremira še isti dan. Sorodniki umijejo telo z vodo, mlekom,
jogurtom in medom. Nato skupaj bedijo in molijo ob telesu. Ko je obreda konec, moški
telo prenesejo do reke Ganges, kjer ga polijejo z vodo iz reke. Premožnejši si
lahko privoščijo tudi izlet s pokojnikom v čolnu po reki Ganges. Sledi upepelitev.
Prostor kremacije in količina lesa sta odvisna od premoženja družine. Bolj si
premožen, višje ob reki bo pokojnik imel prostor. Obred kremacije vodi najbližji
družinski član. Za ta namen si obrije glavo (razen enega pramena) in obleče v
belo pregrinjalo. Ko ogenj zagori, traja nekje dve do tri ure, da je obred
zaključen.
Zahodnjaki takega javnega načina poslavljanja od svojih
bližnjih ne poznamo, zato nam je cel proces precej zanimiv. Sam sem imel željo,
da naredim nekaj posnetkov smega obreda. Fotografiranje ljudi v Indiji je mnogo
lažje, kot drugje po svetu. Navajeni so, da se zmeraj ogromno dogaja, da so obkroženi
z veliko ljudmi, zato nekaterih stvari iz okolja sploh ne zaznavajo oz. jih ne
razumejo kot vdor v zasebnost. A ker je Varanasi zelo turistično mesto, so se nekateri
lokalci naučili, kako od turistov dobiti denar. Sveti možje oz. babe te prosijo
za fotografiranje, nakar zahtevajo denar. Drugi sveti možje te blagoslovijo in
naredijo piko na čelo in prav tako zahtevajo denar. Sam sem jih uspešno
zavračal. Če mu uspe naredit blagoslov, mu nikar ne daj denarja. Sprehodi ga,
pa četudi nekaj kilometrov. Nekateri lokalci ti že od daleč ponudijo roko in
takoj začne z nekimi masažami. Izvij se oz. take roke ne sprejmi. Obstajajo pa
še lokalci, ki so na prizorišču kremiranja pokojnik. Ti so pa posebna sorta.
Predstavljajo se kot ljudje, ki tam delajo. Skrbeli naj bi,
da turisti ne fotografirajo obreda kremacije, ker je to prepovedano. Ponudijo
ti vodstvo, razložijo proces kremacije in ti prodajo nekakšno dovolilnico, da
narediš fotografijo ali dve. Teh lokalcev je veliko in samo da dvigneš
fotoaparat, že od nekje skoči eden in se začne dreti 'no photo'. Če si
vztrajen, mu priskočijo na pomoč drugi. Dejansko stanje pa je sledeče. Ti
lokalci tam ne delajo, ampak zgolj nategujejo turiste. Fotografiranje je
dovoljeno, navsezadnje sem bil na podobnem prostoru tudi izven Varanasija in
nihče mi ni rekel nič. Niti zgodbe, zakaj ne smeš fotografirat, nimajo
usklajene. Tudi grožnje so različne. Prvi bo poklical policijo, drugi ti bo
zaračunal kazen, tretji ti bo vzel fotoaparat, četrti te bo peljal k nekemu
namišljenemu šefu. Skupno jim je le to, da so precej agresivni. Jaz se nisem
dal. Malo smo se pregovarjali. Na koncu je najbolje, da jim samo pojasniš, da
veš kako sistem deluje, nakar jih ignoriraš. Nekaj jih je odnehalo, eden pa je toliko časa vpil, če želim probleme, da so
ga odstranili svojci pokojnika.
Fotografiranje kremiraja pokojnih je veeno meni osebno zelo
težko. Če zanemarim lokalce, ki ti prodajajo zgodbo o dovolilnici za
fotografiranje...na tem prostoru kremacije dejansko vstopaš v zasebni prostor
žalujočih ljudi. Zato nisem kar priletel in začel škljocat, ampak sem bil nekaj
časa tam, da so se me navadili, da me niso več zaznavali. Včasih so navezali stik
z mano z vprašanji, od kod sem, kako mi je ime. Tudi fotografirat sem se trudil
čim bolj neopazno. Obrnjen s hrbtom proti množici, stoječ za kakim stebrom,
fotografiranje na pamet, itd. Na koncu sem le uspel narediti nekaj fotografij.
Nisem najbolj zadovoljen, sploh ker je ena serija v celoti sfaljen fokus, ampak
za prvič bo ok :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar