Veliki kitajski zid

Največkrat slišano vprašanje od popotnikov na Kitajskem je bilo, če sem obiskal Kitajski zid pri Pekingu. Nisem. V Pekingu sem bil v času šolskih počitnic in prav nič me ni mikalo, da bi se sprehajal po zidu še s tisoč Kitajci. Mi je pa nek popotnik svetoval, naj si grem zid ogledat v provinco Gansu. Po malo brskanja sem izbral mesto Jiayuguan na severu province Gansu.

Pokrajina in zid v tem delu Kitajske sta drugačna, kot so naše stereotipne predstave. Nedaleč na severu se začne puščava, podnebje je sušno in sončno. Zato je tudi zid bil nekoč zgrajen predvsem iz blata in kamenja. A zid v mestu Jiayuguan je še posebej pomembno za celotni Veliki kitajski zid. To je namreč najbolj zahodni del celotne trase zidu. Posebna točka je ob kanjonu reke, kjer naj bi stal prvi signalni stolp zidu.

Nekaj km naprej se nahaja trdnjava Jiayuguan iz 14. stoletja. Trdnjava je bila zadnja točka civiliziranega kitajskega imperija. Od tu dalje se je začela dežela, kjer živijo barbari in druga necivilizirana ljudstva Centralne Azije. Vsaj tako pravi kitajska razlaga. Okoli mesta Jiayuguan je še nekaj točk zidu. Na severu krajši renoviran odsek zidu. Na severo vzhodu grobnice.

Podobno kot  pri mnogih stvareh na Kitajskem so tudi tu bila pričakovanja velika. Vzel sem si tri dni, da bom lahko prehodil čim več zidu. Ampak situacija je naslednja. Trdnjava je bila dve leti nazaj popolnoma renovirana in je polna Kitajcev. Ko si jo ogledam letim dalje na sever do odseka zidu, kjer se začnejo gore. Vmes zavijem še s ceste, da bi sledil zidu po poti. Ko se tako povzpnem na manjši hrib, se pred mano kar naenkrat pojavi cel bataljon vojaških vozil - od tovornjakov do tankov. Jaz pa z največjim možnim fotoaparatom okoli vratu. Samo obrnem in grem nazaj na cesto. Ko prispem do gora, se sprehodim po prav tako obnovljenem zidu. Na vrhu gore zidu zmanjka. Niti sledu o nadaljevanju. Zidu niso obnovili, ampak so dobesedno en odsek na novo postavili.

Popoldne grem na ogled prvega signalnega stolpa. Pokrajina je fascinantna, a kaj, ko Kitajci vse naokoli zasvinjajo s tovarnami, daljnovodi, itd. In ta vzorec se ponavlja skozi celotno Kitajsko. Imaš dolino za na razglednico, a po njej poteka pet daljnovodov, pa še dva po okoliških hribih. Zvečer se vrnem na trdnjavo, da ob zadnjih sončnih žarkih vidim najbolj znan motiv zahodne Kitajske.

Sem pa v Muzeju ob prvem signalnem stolpu naletel na razstavo Veliki kitajski zid nekoč in danes. In preko teh fotografij sem dobil kar nekaj možnih lokacij, ki bi jih lahko kdaj v prihodnje raziskoval.