četrtek, 10. avgust 2017

Bajkalsko jezero

Drugi postanek s Transsibirsko železnico sem imel v mestu Irkutsk. Pa ne toliko zaradi mesta samega, ampak zaradi Bajkalskega jezera, ki leži nekaj km stran. To je jezero presežkov. Najstarejše jezero, s 1642 m globine je najglobje jezero in po količini vode tudi največje jezero na svetu - vsebuje 1/5 vse svetovne sladke vode. Jezero napaja preko 330 rek, a le ena reka iz jezera odteka.

Samo jezero je preveliko, da bi ga lahko raziskal v teh nekaj dneh, kolikor sem jih imel na razpolago. Se bom verjetno v prihodnje še vrnil, morda kak treking na severu ali morda zimsko prečenje, ko gladina jezera zamrzne. Najbolj popularna destinacija na jezeru je otok Olhon. Nekakšna dopustniška meka za Ruse, ki zaradi lepih plaž, toplega podnebja poleti pravijo, da bi jezero lahko bilo šesti ocean.

Od otoka sem pričakoval veliko, sploh ker ga vsi hvalijo, priporočajo, itd. Ampak prvi vtis je malo klavern. Suha travnata pokrajina, polno prahu, cesta je slab makadam in praktično ni kotička, ki ni zvožen, ker Rus podobno kot Slovenec že ne bo hodil peš, če se lahko pelje z avtom. Tudi največje mesto je neka ogromna prašna vas, pristanišče propada in je polno razbitin























Ko se nastanim v guesthousu, se odpravim proti obali, kjer doživim prijetno presenečenje. Res lepa obala z zalivi in zelenjem, ki morda malo spominja na Sredozemlje. Ljudi je sicer veliko, ampak se sprehajajo nad obalo in uživajo v razgledih. Same plaže so malo prazne, verjetno predvsem zaradi mrzle vode. Ko nastopi sončni zahod, je morda vse skupaj že kar malo kičasto.









Ni komentarjev:

Objava komentarja