Kombi - težave

Za konec javljanja oz potovanja v Zahodno Afriko bom napisal nekaj besed o kombiju. Vse bom razdelil v tri ali štiri prispevke. Ta bo govoril o vseh težavah, ki sem jih imel na poti. Drugi o tem, kako je kombi bil urejen in pripravljen za na pot. Tretji o vsej birokraciji - od nakupa, papirjev za na po. In četrti o prodaji kombija v Afriki.

Ko sem šel na pot, je bilo najbolj pogosto vprašanje, kaj bom naredil, če se avto pokvari. Ja nič, rešil bom zadevo. Nobena znanost. In moj flegma karakter pri tem pomaga. Če me je karkoli skrbelo, je bila to birokracija na celotni poti, medtem ko si glede okvar res nisem belil glave.

Pred potovanjem sem dolgo iskal pravi avto. Čisto prva ideja je bil Renault Clio za nekaj 100 eur. Po prebiranju raznih blogov, sem začel iskati nekaj večjega, da lahko v vozilu spim. Tako sem gledal kombije, a ker nisem našel nič primernega, sem se osredotočil na 4x4 vozila. Nekega dne pa me pokliče Klativitez - Metod Filipič, ki je pot Slovenija - Zahodna Afrika dal skozi že več desetkrat. Doma ima kombi, ki je pripravljen za na pot in ima že vgrajeno posteljo. Odlično! Mercedes 208D. Z malo brskanja hitro ugotovim, da so Mercedesi v Zahodni Afriki eden najbolj pogostih avtov, modeli do 1996 pa so praktično neuničljivi - motor (če je brez turbota) se brez problema zavrti preko 1.000.0000 km! S 350.000 km na števcu je bil kombi Mercedes 208D praktično nov. In ko imaš tak avto, se z okvarami ne obremenjuješ preveč. 

Ceste so s prihodom v Afriko postale zanimive. Od lepega asfalta do praktično nevoznih kolovozov. V Afriki je večina cest - pa naj zgledajo še tako slabo - prevoznih z navadnimi vozili. Zatakne se lahko, ko zadeva postane mokra (deževna doba) ali pa ko prideš do puščave. In z zadnjim pogonom se zakoplješ takoj, ko tla postanejo mehka.

Prvič smo se zakopali nekje na obali Zahodne Sahare. Z lopato smo odmetali nekaj mivke, da smo prišli do trših tal in se tako rešili. A ni minilo dolgo, pa smo se zopet zakopali. Tokrat smo iskali prostor za spanje, a ker smo se peljali predaleč od ceste, sem želel obrniti. Na videz trdna tla so bila precej mehka - peščena. Fin puščavski pesek, kolesa so se vrtela v prazno in zadek je bil zmeraj globje. Na koncu so kolesa zablokirala in morali smo iti po pomoč. Natalija je našla pomoč pri maroški vojski in ti so nas prišli ven potegnit z velikim 4x4 tovornjakom. Tretjič smo se vkopali v Senegalu... Ko smo iskali Roza jezero, so nam delavci mahali, da je cesta zaprta. Ko sem upočasnil, je kombi izgubil zalet in obtičal na gradbišču ceste. Ven nas je potegnil buldožer. 

Ko se voziš po peščenem terenu je priporočljivo, da znižaš pritisk v pnevmatikah na 1,7 bara. Če si v puščavi celo na 1,2 bara. S tem povečaš površino pnevmatike, pritisk na mehak teren pa je manjši, tako da se pogrezneš manj. Ko se enkrat vkoplješ, pa ne dodatno odkopavat z lopato, ker se boš še bolj vkopal. Tlak lahko spustiš celo na 0,7 bara, pod gume pa podlagaš posebne povozne rampe. In ja, brez 4x4 ti v večini mehkih terenov ne bo uspelo.

foto: Zoran Furman

foto: Natalija Otoničar

-

foto: Zoran Furman

A v Gvineji smo se vkopali še enkrat. Kljub temu, da smo bili sredi sušne sezone, je dva dni deževalo. Cesta oz. kolovoz (ki je med drugim mednarodni mejni prehod z državo Sierra Leone) je postal zelo spolzek in poln vode. Kombi, ki je težak preko dve toni in ima zadnji pogon, je zelo neprimerno vozilo za tak teren. Najmanjša izboklina ti prime zadnja kolesa, tako da se kombi pogosto postavi počes. Če ustaviš oz si prepočasen, pa hitro obtičiš v mehkem blatu. Vseskozi tako iščeš neko ravnovesje pri vožnji, da imaš dovolj hitrosti, a hkrati ne smeš biti prehiter, da ti zadnja kolesa ne gredo preveč po svoje.

Kljub temu smo obtičali. Cesta se je iz steze spremenila v širok blatni kolovoz, levo popolnoma razbrazdan, desno poln vode. Jaz sem se nagibal k levi opciji, a vodič me je usmeril v desno, čez vodo oz. mimo vode, da voziš s kolesi med kolesnicami, kjer je teren višji... A ker je kombi težek, pot spolzka, je enostavno zdrsnil v vodo in se pogreznil v blato. Naslednje štiri ure smo tako črpali vodo, kopali, podlagali pod kolesa, spuščali gume in jih napihovali, itd itd... Odtrgali smo oba odbijača, blato pa je bilo povsod po avtu...

foto: Natalija Otoničar

Vse opisane prigode sem sam dojemal bolj kot  zabavno popestritev potovanja.... A tisti ne preveč zabaven del poti so bile prazne gume. Šest gum, če sem natančen. S sabo sem imel dodatno gumo s platiščem in še eno gumo brez platišča. A v Senegalu je prvo gumo razparal in popolnoma uničil šrauf. Naslednji dan je bok ravno zamenjane gume prerezala ostra veja. V Bamaku sva z Natalijo tako kupila novo platišče z gumo, da sva imela dve rezervi. Ni trajalo dolgo - kak teden - ko sva v gumo spet dobila šrauf. Sledilo je nekaj tednov miru, nato pa spet Senegal in dve prazni gumi. Ena je že dolgo spuščala, drugo sva spustila sama, ko sva vozila po mivki. Po nekaj dneh mirovanja je guma bila tako prazna, da jo mali kompresor ni uspel več napihnit nazaj. Zadnjič sem menjal gumo v Gambiji. Razloga prazne gume ne vem, ker je avto šel itak v prodajo in nisem želel imeti več dodatnih stroškov z njim :)
.

Načeloma je menjava kolesa dokaj enostavna zadeva. A ne pri tem Mercedesu. Patent dvigalke je rahlo kompliciran.  S ključem vrtiš os dvigalke, ki se super počasi dviguje. Ker pa je osnovna konstrukcija rjasta in je mesto dvigovanja počilo, sem moral dvignit kombi na osi. To sem pa storil tako, da sem cel legel pod kombi in potem z manjšim vijakom vrtel os dvigalke. Prostora je bilo zelo malo. Preprosto opravilo je tako trajalo celo uro. In običajno sredi dneva v največji vročini.

.

foto: Natalija Otoničar

foto: Natalija Otoničar

-

foto: Natalija Otoničar

-

Ostale težave.... Sprednja luč je bila zlomljena in smo zaradi tega izgubili žmigavc. V Senegalu smo zato takoj dobili kazen. V Dakarju smo kupili nov žmigavc, katerega sem kasneje dodatno pritrdil s samoreznimi vijaki. Imeli pa smo tudi manjšo nesrečo. Celoten bok avtomobila nam je podrgnil lokalc. Ko sva ga našla smo odšli k kleparju. Pol dneva klepanja, cena 15 eur in kombi je bil skoraj kot nov :) 

Tik pred koncem poti pa nama je na motorju zaradi vseh treslajev odpadla vzmet odmične gredi. Z nekaj iznajdljivosti mi jo je uspelo pritrditi nazaj. Večji problem pa je bil zadnji amortizer oz. shock absorber. Zlomil se je 200km pred ciljem. Zelo tipična poškodba afriških cest, ki nastane, ko s preveliko hitrostjo nabiješ kako skalo ali zapelješ v luknjo na asfaltni cesti. Kombi je levo zadaj tako bil povešen, ampak ker je normalno vozen, se s tem jaz ne bom ukvarjal.

foto: Zoran Furman

-