četrtek, 19. oktober 2017

Tibet

Po Lasi se sicer lahko giblješ samostojno, a to ne velja, če greš izven nje. Check pointi so povsod, za gibanje okoli pa je en kup papirologije, ki jo k sreči opravlja vodič. Tako se čez Tibet potuje v kombiju, skupaj z vodičem in še nekaj ljudi, ki so na isti turi, kot ti. V mojem primeru Avstrijec, dva Švicarja in dva Nemca. In zelo so imeli radi svoj jezik :)

Ko sem se odpravil na potovanje, sem imel željo, da prečkam mejo med Tibetom in Nepalom po kopnem. Da mi to uspe, sem malo dvomil. Potres pred dvema letoma je tako močno poškodoval ceste med Tibetom in Nepalom, da so bile še zmeraj zaprte. Izjema je bil en mejni prehod, ki je bil pogojno odprt za domačine. Tako sem bookiral le štiri dnevni izlet v Laso in letalo za Katmandu. A dva tedna pred mojo turo dobim mail, da če želim, lahko spremenim svojo turo v sedem dnevno turo - tri dni Lase, nato pa počasi proti Nepalu z vmesnim postankom v baznem taboru Everesta. Cena tega je sicer nekje 150 usd na dan.....ampak, če sem že opravil vso pot do Tibeta po kopnem, če že grem v Tibet, bom že spraskal teh nekaj dodatnih sto dolarjev, da uresničim željo potovanja do Indije brez letala. Navsezadnje ti ostanejo zmeraj le spomini, tisti denar pa hitro pozabiš.

Pot do Nepala je dolga in z nekaj obvozi zaradi poškodovanih cest. Tako večino naslednjih dni preživimo v kombiju, ustavimo se le na nekaj točkah. Tibet pa čudovit. Pokrajina je nora. Turkizna jezera, neskončna planota, zasnežene gore in idilične vasi. Žal smo se preko vasi le peljali skozi. Ustavili smo se pri jezeru Yamdrok, pod sedem tisočakom Norin Kang in v samostanu Tashilhunpo v mestu Shigatse. 















Ni komentarjev:

Objava komentarja