četrtek, 11. september 2014

Omalo

Omalo je glavno mesto pokrajine Tusheti. Dejansko Omalo ni mesto, ampak vas. Leži okoli 2000 m visoko in ga obdajajo gore in doline. Omalo in cela pokrajina Tusheti sta zelo težko dostopna. Cesta je odprta le štiri mesece na leto, vreme je neizprosno, sneg pa se obdrži tudi do konca maja. Zato je življenje v Tushetiju težko. Nekaj ljudi pred zimo zapusti svoje domove in gredo v Telavi in okoliške vasice. A veliko ljudi pozimi vseeno ostane. Ogromno imajo živine in pozimi je treba poskrbeti zanjo. Da pa ljudje le niso čisto odrezani od sveta, je država uredila zastonj helikopterske prevoze.


















Ko je cesta prevozna pa je glavna panoga v Tushetiju turizem. Pokrajina je zelo priljubljena za trekinge in jahanje konjev. Ogromno je nekih idiličnih zgodovinskih vasic s tradicionalnimi srednjeveškimi obrambnimi stolpi oz. koškebi. So drugačni kot v pokrajini Svaneti. Če je tam imela vsaka hiša svoj stolp, so tu stolpi bolj kot neke utrdbe oz. citadele postavljene na težje dostopnih krajih. V Omalu je to strm hrib nad vasjo. Ker je Tusheti težko dostopen še danes, kaj šele v preteklosti, pa se je ohranila tudi njihova tradicionalna vera. Imajo polno svetih krajev, ki jih označujejo nekakšne piramide, kapelice, pagode oz. po njihovo khatebi. Nekaj svetih krajev pa je označenih s preprostim lesenim plotom in so kot nekakšna točka, npr. vrh hriba. Zanimivost teh svetih krajev je, da je ženskam vstop prepovedan. 

sveti kraj

Omalo s citadelo

















V Omalu sem teh nekaj dni preživel v guesthousu pri Elizabeti. Guesthouse je hiša, ki ponuja sobe turistom. Nekateri guesthousi so že skoraj kot hoteli, drugi so zgolj hiša, kjer spiš in ješ z družino. Vsem guesthousom v Gruziji pa je skupno to, da postrežejo ogromno hrane. Veliko je zelenjave, npr solata iz paradižnika in kumar, solata iz malancan in paprike, solata iz zelja, fižolova solata, malancane polnjene s česnom, itd. Zmeraj je juha, od nekih obar do zelenjavnih juh. Ter seveda meso. Največ je ovčjega mesa in če imaš srečo, naletiš na kako pečeno ovčko. Za prilogo kruh, sem ter tja tudi krompir. Ker imajo veliko krav je pri vseh obrokih nepogrešljiv tudi sir. Vse skupaj pa poplakneš z tradicionalnim gruzijskim vinom.



zajtrk











































1 komentar:

  1. Lepe fotke! Komaj čakam, da grem spet (drugo leto) v Gruzijo! :)

    OdgovoriIzbriši