Jezero Sevan leži uro vožnje stran od prestolnice Yerevan na višini 1900 m. Zaradi te ugodne lokacije je popularna destinacija za poletni oddih marsikaterega Armenca. Jezero slovi po svoji barvi, ki se spreminja skupaj z vremenom. Ob oblačnem vremenu je voda temna, a ob sončnem vremenu postane jezero lepe turkizne barve.
Na dan izleta je sicer v Yerevanu sijalo sonce, a ko sem prišel do jezera, je bilo vreme oblačno, tako da z turkizno barvo ni bilo nič. Za raziskovanje obale bi potreboval nek lastni prevoz, a ker tega nisem imel, sem se namenil do mesta Sevan, kjer leži polotok z dvema armenskima cerkvicama.
V preteklosti je polotok bil otok, a je Stalin začel z izsuševanjem jezera in gladina se je znižala za 20 m. Tako je otok postal polotok. Na otoku se poleg kupa restavracij najde še poletni vikend predsednika, pisateljski klub, ostanki protiletalske obrambe, itd... Cerkvici pa sta pač kot vse ostale armenske cerkvice, lokacija pa kot tolikokrat sedaj res idilična. Razočara pa morda le okolica. V ozadju raste ogromen grd hotel. Čez hribe je speljanih nevemkoliko visokonapetostnih daljnovodov. Obala okoli polotoka je pozidana z divjo gradnjo restavracij in barov. Tako da žal to ni edini tak res lep kraj v Armeniji, ki ga uničuje turistični in infrastrukturni razvoj brez najmanjšega planiranja.
 |
| pisateljski klub |
 |
| ostanki protiletalske obrambe |
 |
| hotel, daljnovodi, obala... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar