sobota, 19. november 2011

Tata

Eto, še kratka predstavitev sopotnikov... Kar se mene tiče smo bli res kul grupa. Užival sem na polno. Ko sedaj pogledam nazaj sploh ne morem verjeti, da je šlo vse tako hitro. Nevem, če bom sedaj še tako zagovarjal svojo način, da potujem sam :)

V prvem avtu (Tata) so bili Katja, Janja, Ana in Matic. V našem Chervoletu pa Jure, Peter, Myint, Gašper in jaz.

Tata je indijski izdelovalec avtomobilov. Človek se takoj zamisli, če je to vozno... Ja, je vozno. In pripeljali so ga do skrajnih meja vzdržljivosti (beri: crknil je). Z novim avtom pa spet niso prišli daleč. Takoj so predrll gumo :)

V Cape Townu so dobili novi avto. Rad bi videl njihove izraze na obrazu, ko so jim spet dostavili Tato :) 

Drugače pa ni kraja, kamor Tata nebi prilezla... Celo na Sani pass smo se podali z njim in Chervoletom. In bili smo prava atrakcija za razne turiste v džipih in safari klobučki na glavi... Naš Chervolet polno naložen, modra kitara z božičkovo kapico, Tata tudi polno naložena in 9 študentov.

---

Matic.


Predrta guma.


Katja.


Tata si želi srfati kot Chervolet.


Trenutki, ko je Tata srečna :)


Katja in Janja.


Sani pass.


Ana.


1 komentar:

  1. Tisto nedeljo je v Cape Townu deževalo in tudi mi smo težko zadrževali solze (sreče seveda :)), ko smo spet zagledali našo ljubo Tato. Razen njene nenavadne žeje v okolici Grahamstowna (bencinske pa nikjer) in upokojensko umirjene vožnje v klance navzgor, z njo nismo imeli večjih težav...skoraj sanjski avto. ;)

    OdgovoriIzbriši