sobota, 7. avgust 2010

Nemrut

Iz Turkmenistana sem zaradi manjših težav z vizo za Iran moral vzeti letalo do Istanbula. V Istanbulu sem šel z metrojem direkt na glavno avtobusno postajo, po turško otogar. Tam sem hodil od okenca do okenca in spraševal za avtobus do mesta Kahta. Našel sem ga v nekaj minutah, kupil karto in počakal na odhod. To pišem zato, ker marsikdo zgublja čas s tem, da gre najprej v center Istanbula in tam iščejo avtobusne agencije. Če ostaneš v Istanbulu oz. kateremkoli mestu več dni, potem greš do agencije, da ti vse uredi. Če pa v mestu samo prestopaš pa je velikokrat najlažje, da greš kar na otogar. 

Iz Istanbula sledi 19 urna vožnja do Kahte. Mesto je izhodišče za goro Nemrut, verjetno ena izmed bolj znanih turističnih krajev v Turčiji - za Istanbulom in Kapadokijo. V Kahti sem se najprej spogajal za prevoz na goro. Nekaj časa sem zavračal vse ponudbe. Ko pa je nekdo prišel do mene s polovično ceno od vseh ostalih, pa sem le klonil. Pridružil sem se manjši skupini turistov. Frančišek in Fračiška iz Italije. Japonec. Jordanski par. Američan. Prijetno popoldne z ogledom večih arheoloških krajev okoli gore Nemrut. Večer pa smo počakali na sami gori pri sončnem zahodu. Malo oblačno vreme, ampak vseeno čudovito. Tu so se naše poti ločile, ker sam sem želel prenočiti na vrhu gore, zjutraj pa vstati za sončni vzhod.

Gora Nemrut je na vrhu pravilni stožec. Na vzhodni in zahodni strani se nahajajo ''glave''. Dejansko je to bila neke vrste grobnica, ki jo je zgradil kralj Antiokus leta 62 pr. n. š. On sedeč v prestolu v sredi, obdan pa z raznimi bogovi, levi in orli. Zaradi potresa so glave popadale dol, tako da danes stojijo pred prestoli.

Zjutraj sem vstal za sončni vzhod misleč kako bom sam užival na vrhu gore. Ampak tam se prikaže skupina vsaj 100 turistov. Poslika predvsem sonce in sebe v neumnih pozah - kot da je sonce v Italiji kaj drugačno. Po kake pol ure, ko je svetloba najlepša, pa so se vsi ti turisti že odpravili z gore. Ostanem sam, malo uživam v razgledu. Poslikam glave in se počasi odpravim proti šotoru. Za v dolino pa izštopam italjanski par, ki z najetim avtom potuje po vzhodni Turčiji.

okoliška arheologija



Nemrut ob sončnem zahodu

moja skupina

množica zjutraj

neumne poze

stožec, prestoli pred njim in glave pod prestoli

razgled



Ni komentarjev:

Objavite komentar