Dohuk

Na potovanju sem pred letom dni srečal avstrijski par, ki je potoval po Iraku in sicer po severni pokrajini Kurdistan. Moja prva reakcija je seveda bila, če sta malo nora. Ampak to je bilo dovolj, da sta v meni sprožila neko zanimanje za to območje. Po hitrem brskanju za osnovnimi informacijami sem spoznal, da je iraški Kurdistan popolnoma varna regija. Imajo svojo vojsko, svojo policijo, svoj jezik, svojo oblast, so Kurdi in ne Arabci, itd. So kot nekakšen ''state'' znotraj Iraka. Vizo dobiš v nekaj minutah na meji in velja zgolj za to regijo.

Prečkanje meje je zanimiv dogodek. Mejo lahko prečkaš le z vozilom. In ko te avtobus odloži na meji, si moraš poiskati vozilo za čez mejo. Pridružim se skupini ljudi, ki prav tako išče prevoz čez. Kmalu najdem avto in sledi prečkanje meje. Na turški strani me sprašujejo kaj bom tam počel, ker tam itak ni nič. Na iraški pa samo vprašanje kam grem in dobim vizo takoj v pasport. 

Prispem v mesto Dohuk na severu Kurdistana. Zamenjam nekaj denarja. Nato pa se lotim iskanja hotela. Ker je zelo vroče in sem žejen, želim kupiti vodo. Vzamem plastenko v trgovini, želim plačati, a denarja ni želel sprejeti. Zaželi mi dobrodošlico v Kurdistanu, pravi da sem njegov prijatelj in da je voda darilo. Kul. Grem do hotela, ki je bolj luknja kot hotel. Nato pa krog po mestu. Najprej na tržnico po nekaj hrane, kejr se zgodba z vodo ponovi. Vse kar želim kupit, mi podarijo kot darilo. Želim kupiti še stisnjen sveži sok in zgodba se ponovi. Noro prijazen folk..!

Gorenje :)

tržnica

vsi povezani