Jibla

V Sani si uredim vse dovolilnice za potovanje po državi. Brez njih namreč ne moreš nikamor. Premikanje po deželi je enostavno. Greš do postaje bidžotov - to so taxiji za dolge razdalje, stari peugeoti karavan s sedmimi sedeži. V praksi to pomeni osem potnikov in voznik. So hitri a zelo neudobni. Enkrat sem sedel spredaj na sredini in vsakič ko je voznik prestavil, sem moral dvigniti nogo. Drugič smo v srednji vrsti sedeli trije bolj suhi, zato so dodali še četrtega. Tretjič sem sedel na zadnji klopi na sredini, kjer je stik dveh sedežev. Itd. Same vožnje so pa vratolomne. Prehitevanje v škarje. Prehitevanje v nepregledne ovinke - pred ovinkom samo potrobiš in če izza ovinka ni trobljenja nazaj, pomeni da ni avtomobila, torej lahko prehitevaš. Vožnja v totalno zabasanem krožišču v napačno smer. Vožnje po avtocesti v napačno smer in to tudi nekajkrat dnevno. Skozi križišče ne da bi sploh pogledal levo ali desno. V križiščih kjer so usmerjali promet policaji, se je voznik zapeljal do njega, pokazal name, češ, imam turista, policaj pa je ustavil ves promet in mi smo mirno prečkali cesto.

Za nekaj dni grem še do mest južno od Sane. Z Andrejem sva zmenjena, da se dobiva v Adnu, od koder greva na otok Sokotra. Imel sem še nekaj frej dni, zato sem šel do mes Jibla, Ibb in Taiz. Ibb je samo mesto, kjer sem nastanjen, želim pa obiskati mesto Jiblo, ki je na seznamu UNESCA. V mestecu se nahaja palača kraljice Arwe, v mošeji pa njena grobnica, ki je danes romarski kraj. Pripadala je izmajlijom, to je posebna veja šiitskega islama. Bila je zelo učena in modra ženska. Kot prva ženska je dobila celo naziv 'hujja', ki je dan tistim ljudem, ki so nekakšen stik med Alahom in človeštvom.

grobnica kraljice Arwe