Zima 2021 - turno smučanje

Res smo že sredi julija... A letošnja zima se je razvlekla praktično v junij. Bila je verjetno najboljša zima v zadnjih nekaj letih, le februar je bil nenavadno topel. Konec decembra je nametalo ogromno novega snega. Ko sem gazil čez kolena nad Kranjsko goro, sem si rekel, sedaj pa je tega dosti! In sem si kupil turne smuči. Nikoli nisem smučal (razen v šoli v naravi v 5. razredu in tri dni pred leti v Chamonixu), zato je direktni skok v turno smučanje morda kar malo nenavaden. A stvari nisem prehiteval.

Prvih nekaj smukov sem zato napravil na Veliki planini. Običajno sem vstal zelo zgodaj zjutraj, tako da sem na vrhu Velike planine bil že okoli 8h. Ker je Velika planina zelo položna, je idealni kraj za prve zavoje smučanja, le breg se konča res prehitro.

 

Prve zavoje izven Velike planine sem naredil na Krvavcu. Ob toliko snega je bil kar žalosten pogled na vse naprave, ki stojijo. Na Krvavec sem se vrnil še nekaj tednov kasneje, ko so naprave že obratovale, da si naberem nekaj kilometrine smučanja. Kilometre si pač ob turnem smučanju nabiraš res počasi.

Sledili so turni smuki po Karavankah. Klek ima super vrhnji del, zato smo ga odpeljali dvakrat, spodnji del skozi gozd pa je dolg in res smotan, še posebej če ne znaš smučat :) Struška je odlična od vrha do podna. Z vrha se odpelješ po širokem strmem pobočju, ki se po prečkanju ceste spremeni v strmo poseko. Sicer rahlo razrito od vseh predhodnih smučarjev, a sem užival na polno. Spodnji del se spustiš po cesti skozi gozd, ki te pripelje naravnost do avta.

Po Karavankah so sledili Julijci. Vršič, Brda nad Pokljuko, za Cmirom v Vrata, Kotovo sedlo... Izpostavil bi smučanje za Cmirom.

Že tretji velikonočni ponedeljek (v zadnjih nekaj letih) sem šel plezat Slovensko smer v Steno, le da tokrat s smučmi na hrbtu in pancerji na nogi. Smer super zalita, le Bele plate so bile nekoliko kopne. Na vrhu sledi prečenje do Staniča, tam pa spust proti dolini Vrata. Prvih nekaj sto metrov je res strmih in ledenih, tako da sem le bočno drsel. Ko se je malo položilo sem lahko naredil nekaj zavojev. Sledila je dolga prečka, pri balvanih pa je sneg že toliko odjenjal, da je bilo nekaj prav uživaškega smučanja. Spodnji del skozi gozd ni bil toliko zahteven - nekaj smučanja sem se le naučil - a ti malo trpi ponos, ko mimo kot strela prileti kak turni smučar oz. v primeru Cmira Tina di Batista. Ni kej, pač dobr smuča :)

Poleg Velike planine pred službo (in 1x tudi Krvavec) sem naredil tri pred šihtne turne smuke na Triangel nad Zelenico. Prvič sem zaradi ogromnih plazovin res trpel in se lomil. Druga smuka je bila že nekoliko boljša. Ko smo bili že skoraj meseca maja je v nedeljo zvečer spet snežilo po gorah. Polni navdušenja smo gledali kamere in se na hitro zmenili, gremo na pred šihtno na Triangel. Sicer je noro pihalo in na izpostavljenih delih je spihalo sneg do ledene podlage... Ampak vseeno se je našlo nekaj res uživaških odsekov.

Omeniti pa moram tudi smučanje v dolini Aosta v Italiji. Bil sem službeno za nekaj dni v Aosti, zato pač združiš prijetno in koristno. Prvi dan sem se povzpel na vrh smučišča Courmayeur, drugi dan na Punta della Croce. Na slednjega nisem prišel čisto na vrh, ker mi je zmanjkalo časa.... A Courmayeur dan prej je bil čista zmaga! Smučišče je bilo odrto samo za namen treningov, zato je bilo sveže zratrakirano in ob spustu sem imel nova rebrca praktično samo zase. Zgornji del pa....deviški sneg samo zame! Družbo sta mi delala še dva lokalna turna smučarja. Vse skupaj pa je zaokrožil razgled na Mont Blanc! Noro!

 

Pod črto. Za prvo turno smučarsko sezono sem si izbral idelano zimo! Smučišča so bila zaprta. Snega je bilo nenormalno veliko. Sezona je trajala do junija. Do konca zime se je tako nabralo 24 turnih smukov. Ni slabo :)

.