Dogon

V osrčju Malija leži prav posebno območje, ki ima svojo vero, kulturo, arhitekturo, najbolj pa so poznani po svojih tradicionalnih plesih v maskah, ki se zgodijo vsakih 16 let. Dogon se loči na dva dela, na severni del, ki je planota. Ta planota se konča z 150 km dolgim klifom, pod katerim leži Seno-Gondo peščena ravnica. 

Na ravnici je nekoč živelo pritlikavo ljudstvo Tellem. S prihodom ljudstva Dogon v 14. stoletju se je ljudstvo Tellem naselilo na nekoliko višjo lokacijo tik pod klife. Zaradi svoje strateške lege so lahko ohranili svojo vero in kulturo in se stoletja upirali islamu. Skozi stoletja se je ljudstvo Tellem počasi razselilo in sprejelo islam.

Obiskati Dogon danes ni ravno enostavno. Zaradi dogodkov v Timbuktuju je sever Malija že leta no-go območje za turiste. Leta 2018 pa so v mestu Bandiagara (prestolnica Dogona) skrajneži napadli hotel in pobili nekaj osebja Združenih narodov.

Ko sem potoval v Dogon, sem dobil kontakt lokalnega vodiča. Vojska te brez njega tako ali tako ne spusti v Dogon. Sam vodič pa nikomur ni želel povedati svoj program ture, kjer nas bo peljal. Enostavno je rekel, da ne ve kdo je kdo, zato tudi ne ve, komu lahko zaupa in komu ne. Dve noči smo preživeli v vasi Kani-Kombole, ki leži na ravnici tik pod pečino. Pot s kombijem ni ravno enostavna, ker je veliko peska v katerem hitro obtičiš. Jutra in noči so zelo prijetna, dnevi pa so zame enostavno prevroči. Tako drugi dan naredimo le kratek izlet do sosednje vasi. Praktično v vsej dolžini se pod klifi nizajo naselja, kjer so nekoč živeli ljudje iz ljudstva Tellem.