torek, 03. oktober 2017

Litang

Provinco Sičuan poznajo vsi večinoma zaradi pand... Ampak najlepši del Sičuana ostaja nekako malo skrit pred turisti in je rezerviran večinoma le za sladokusce. Za popotnike. Zahodni Sičuan, kjer lahko najdemo Tibetansko kulturo izven Tibeta. Tradicionalne vasice, tibetanski samostani, gore in neskončno možnosti za odkrivanje in raziskovanje. Za to provinco sem imel deset dni in sem mislil, da bo to dovolj za neko prvo spoznavanje... Ampak ni dovolj. Enostavno si moraš vzeti cel mesec. Kjerkoli se ustaviš, je lepo. Lahko raziskuješ samostane. Delaš trekinge po gorah. Slediš romarjem, ki romajo proti Lasi. Ali enostavno samo uživaš v gostoljubju Tibetancev.

Za svojo prvo postajo sem izbral mestece Litang. Leži dobrih štiri tisoč metrov visoko na robu zelenih travnatih gričev. Je eno izmed najvišje ležečih naselij na svetu. Naslednji dan po prihodu me je kar malo zdelovala višina. Mesto je za Tibetance izredno pomemben prostor. Rojstni kraj mnogih pomembnih oseb, med drugim sedmega in desetega Dalaj Lame.

Nad mestom leži samostan Chode Gompa, ki ga je leta 1580 ustanovil tretji Dalaj Lama. Samostan je ogromen. Templji, ploščadi in ostale zgradbe, kjer živijo menihi in študirajo se lepo nizajo po pobočju. Ob prvi ploščadi se nahajajo templji, ko se vzpneš višje se večinoma nahajajo atrijske stavbe, kjer prebivajo menihi vseh starosti. Te stavbe so kot nekakšni internati. Študij traja 15 do 20 let. Vstajajo ob 6h zjutraj, sledi dve uri branja knjig, zajtrk in po zajtrku študij. Med odmori je čas tudi za nekaj sprostitve.

Sam sem se sprehodil skozi samostan, se ustavil za nekaj ur v šoli, naredil nekaj posnetkov. Eden izmed menihov me je povabil v njihove prostore na čaj. Turisti, ki si ogledajo samostan, načeloma višje od prve ploščadi s templji ne gredo. Je pa okoli samostana veliko romarjev. Ko me vidijo, da sem obiskal njihove kraje, so neizmerno veseli. Praktično vsi me pozdravijo. Sam sem hitro začel pozdravljat nazaj oz celo pozdravljati prvi, z odprto dlanjo, nasmehom in besedami 'taši dele'. In ljudje so te res veseli. Nek starejši par me je ustavil, nasmeh je imel čez cel obraz in potem sta me samo gledala in bila srečna. In taki trenutki so tisto, kar ti ostane po potovanjih.

V mestu sem obiskal med drugim rojstni kraj sedmega Dalaj Lame in manjši tempelj, ki mu pravijo Bela pagoda. Park, v katerem je tempelj z ogromnim molilnim mlinčkom (cca 8m visok) in belo pagodo, ki ima en kup molilnih mlinčkov okoli. Celoten kompleks obdaja pokrit hodnik, kjer so zopet molilni mlinčki, skozi pa se giblje neprekinjena množica vernikov. Ko krožiš okoli, moraš vsakič narediti tri kroge v smeri urinega kazalca. In med vsemi verniki sem tako tudi jaz nabiral te kroge... Enostavno te ta tok romarjev kar malo potegne vase, hkrati opazuješ ljudi, jih pozdravljaš in seveda krožiš tudi iz spoštovanja.


















Ni komentarjev:

Objavite komentar