Ko pomislimo na moderni Peking imamo pred očmi nekaj slik.
TV stolpnico, olimpijski kompleks in morda tudi neskončno hitri razvoj mesta.
Kitajsko gospodarstvo je v zadnjem desetletju oz. morda dveh desetletjih
doživelo eksplozijo. Ob ekonomskem razvoju se je vzporedno razvila infrastruktura,
mesta in tehnologija. Kljub temu, da sem pričakoval vse te stvari, me je
obseg, hitrost in sam nivo razvoja kljub
temu presenetil. Predstavljajte si, da morate v Maribor z vlakom. Usedeš se na
vlak in čez 40 minut si v Mariboru. Vlak pri 305 km/h pa čisto tiho in brez tresljajev. Ali pa metro, ko greš proti izhodu te pričaka zemljevid ulic in
označeni izhodi, da znaš izbrati pravega. Si morda predstavljate, da greš na
kavo in plačaš tako, da le poskeniraš kodo. Itd itd.
Nima pa razvoj le pozitivnih stvari. Z razvojem so Kitajci morda malo pozabili na
svojo kulturo, zgodovino. Hrepenijo po tem, da bi bili taki kot zahod oz. morda
še boljši. Stolpnice rastejo povsod in občutek imam, da je večinoma edini
faktor čim večja izraba parcele. Tudi razvoj pametnih telefonov sovpada z
ekonomskim razvojem. Kitajci so popolnoma odvisni od mobitela. In to vsi, tako
mladi kot stari. Na metroju ni osebe, ki nebi gledala v mobitel. Gledajo filme,
serije, četajo. Tudi babice. Vsi imajo s seboj power banke. Po ulicah jih
polovica hodi zazrta v zaslon. Na turističnih točkah je najbolj pomembno to, da
narediš čim več selfijev.
V Pekingu sem si tudi zaradi svojega poklica pogledal nekaj
novih zadev. Olimpijski kompleks, rezidenčne in poslovne stolpnice SOHO,
nedaleč stran je bila TV stolpnica. Lista želja je bila daljša, ampak dimenzija
mesta zahtevata veliko časa, da si pogledaš vse, kar te zanima.
Ni komentarjev:
Objavite komentar