sobota, 04. januar 2014

Teheran

Skozi teheran sem že kar nekajkrat potoval, a nikoli se mi ga ni uspelo ogledati. Žal pa tudi tokrat ni šlo vse po planih, ki sem jih imel. V Iranu ne praznujejo novega leta. Večina jih sploh ne ve, kdaj ima zahod novo leto. Naš silvesterski datum je enak njihovemu  11.10.1392 :) A to je pri njih praznik nekega imana. Sledi dan, ki mu rečejo dan med prazniki, nato sledi praznik še nekega drugega imana. Na koncu teh praznikov, torej četrti dan pa je petek, kar pomeni nekaj podobnega, kot pri nas nedelja. Torej štirje dnevi zapored, in vseskozi vse zaprto..! Izkoristil sem le dan med prazniki, ko je bil odprt muzej, nekoč pa zapor, kjer je režim šaha Pahlavija mučil svoje nasprotnike. Pač še eden izmed krajev, kjer (spet) ugotoviš, da je človek lahko najslabši izmed vseh živali.




















Ostale dneve mi ni preostalo drugega, kot sprehajanje po mestu. Malo na slepo sem šel do končne postaje metroja, ter se malo sprehodil. Ulice polne, bazar poln ljudi, nad vsem pa se dviga kar mogočna mošeja. Grem tja ter jih opazujem pri njihovih ritualih. Ženske dobijo bela ogrinjala, s katerimi vstopijo v mošejo. Moški vstopajo na drugem koncu. Sledim jim v mošejo in se vsedem v vogal za vrati. Notranjost je celotna odeta v ogledala, ki so sestavljena v razne neskončne vzorce pod različnimi koti. Kot en velik kristal. Poteka molitev. Mošeja je polna ljudi. Ko se molitev konča se prestavijo v sosednji prostor, kjer je pokopana neka pomembna oseba. Brat njihovega drugega imana po preroku, če se prav razumel. Nekateri moški ob grobu jokajo. Nekdo je celo tulil.  Ok. Naskrivaj naredim nekaj posnetkov.





































Zadnji dan Teherana odidem na sever. Teheran leži tik pod gorami, najvišji Damavan se vzne celo krepko preko pet tisoč metrov visoko. Na enega izmed vrhov teče eden izmed najdaljših žičničnih sistemov na svetu. Pripeljem se skoraj štiri tisoč metrov visoko, kjer se nahaja smučišče, ki obratuje med šest in osem mesecev na leto..! Sneg pa naj bi bil prav poseben. V njem je nekaj puščavskega peska, kar naredi sneg mehkejši in boljši za smučat, tako da je bil Iran v sedemdesetih zelo priljubljeno smučarsko središče za zahodnjake.







1 komentar: