Afganistan 2025

Na prvi pogled malo ekstremna popotniška destinacija... Ampak Afganistan se je začel odpirati turizmu. Varnostna situacija je verjetno najboljša v zadnjih desetletjih. A kljub temu je država naporna za potovanje. Umazani hoteli, kontrolne točke, dovolilnice za potovanje, slaba infrastruktura, preprosta hrana, internetni mrk... A ko obiščeš nekatere kraje, vsa lepota narave, bogata zgodovina ter neverjetni ljudje vse odtehtajo! Bamijan, kjer so Talibani leta 2001 razstrelili starodavne bude. Visokogorska turkizna jezera Band-e Amir. Odročna dolina Wakhan, kjer živijo Wakhi in Kirgizi. Mazar-e Šarif, kjer je pokopan prvi imam Ali.

Indija - dolina Spiti

V indijski Himalaji, med Indijo in Tibetom in južno od Ladaka, se nahaja dolina Spiti. Čeprav dolina Spiti leži globoko v Himalaji, je pozimi še zmeraj dostopna po cesti. Gore jo ščitijo, da ne zapade veliko snega, prelaz do doline, ki ga treba prečkati, pa je visok ''le'' okoli 3800m. Ostali prelazi v tem delu sveta so visoki lahko tudi preko 5500m! Trije tedni potovanja do Spitija in nazaj, čudovite tibetanske vasice, snežni leopard in plezanje zaledenih slapov.

Afrika 2023

Od Viktorjinih slapov do Ugande preko Malavija, Tanzanije, Burundija in Ruande.

V delu...

 

 

Namibija

Namibija je ena taka res posebna afriška država. En velik del Namibije je prekrit s puščavo. V njej živi malenkost več prebivalcev, kot v Sloveniji, a je kar 40 krat večja. Osrednji del z vsemi ogromnimi posestvi s kmetijami in veternicami za črpanje vode malo spominja na Avstralijo. Stvari pa so za Afriko tudi precej urejene, potovanje po državi je enostavno, voda iz pipe je pitna... Na trenutke tako dobiš občutek, kot da nisi v Afriki. A oranžna zemlja, ki te obdaja, prašne ceste po katerih se voziš, plemena na severu, žirafe ob cesti, stopinje levov v kanjonu, vse te stvari te hitro spomnijo, da si v Afriki. 

V Afriki sem na različnih potovanjih preživel leto dni. Prečil sem jo od Cape Towna do Kaira. Se peljal v zahodno Afriko s kombijem. Potoval po arabskih severnih državah. Večino teh potovanj sem potoval z nahrbtnikom oz. ‘backpackal’, čeprav Afrika ni ravno kontinent za ‘backpackanje’. Povezave so slabe, hostlov večinoma sploh ni, turistične znamenitosti pa niso ravno najbolj žepu prijazne. Predvsem pa čas teče drugače. Busi imajo lahko tudi cel dan zamude. Na prevoz lahko čakaš tudi po več dni in vsak dan ti rečejo, jutri pa res gre. In ko dobiš prevoz, te pelje od mesta do mesta, Afrika, ki smo jo videli v filmih in oddajah, pa se zgodi vmes. Tako Afriko nekako preskočiš.

Za marsikoga je prvo potovanje v Afriko kar šok, sploh če se odpravi v lastni organizaciji. Ne samo da čas teče drugače, da so povezave slabe, da je marsikaj videti kot ‘razpad sistema’... Tu so še afriške bolezni, pa en kup stereotipov, ki imajo morda nek negativen prizvok - nekateri držijo, drugi spet ne. A kljub temu obstaja nekaj držav, ki jim pravijo Afrika za začetnike. Uganda, Malavi, Kenija... Prav posebno mesto ima Namibija. Potovanje po Namibiji je nekaj povsem drugačnega, kot po ostalih afriških državah. Zaradi njene velikosti, neskončnih makadamskih cest, odročnost nekaterih parkov, je najlažje potovati z najetimi 4x4 avti - džipi. Džipi majo vso kamping opremo in na strehah šotore za spanje. Zelo udoben način potovanja po Afriki, ki ti omogoča, da se ustaviš, kjerkoli želiš.

Potovanje po Namibiji bi lahko opisal, kot road trip avanturo, ki ima nekaj okusa po Afriki. Kot neko prvo spoznavanje Afrike na nek tak mehak način. In ko v dveh tednih ne vidiš nobene kače, ko te ne poje noben lev, pa tudi komarjev ni na tisoče, nekako neki predsodki in strahovi pri marsikomu kar izginejo. 

 

 

Etosha

Zadnjih nekaj dni smo preživeli v parku Etosha. Park je velik kot Slovenija in je izjemno bogat z živalmi. Pred Afriko sem prijateljem razlagal, da bodo po uri ali dveh videli že toliko impal in ostalih kopitarjev, da se sploh ne bodo več ustavljali, ampak bodo želeli videti samo še leva, slona, nosoroga, leoparda... Te štiri živali in bivoli so tako imenovani velikih pet, a bivolov v Etoshi žal ni. Izraz velikih pet predstavlja pet nevarnih afriških živali, ki so bile v preteklosti posebna trofeja oz. podvig za lovce, če so jih ujeli. 

Park Etosha smo za zadnjih nekaj dni izbrali zato, ker če bi nam na poti šlo karkoli narobe in bi na poti izgubili nekaj časa, bi park sicer videli, a za nekoliko krajši čas. V parku smo se počasi premikali iz zahoda proti vzhodu. Imajo preko štirideset naravnih in umetnih napajališč, kjer se tre živali. Prizor, kjer ob napajališču lenari trop levov, okoli pa se pase na stotine impal, je nekaj običajnega. Kampi znotraj parka so res dobro urejeni. Imajo bazen, restavracijo, tuše... So pa precej zasedeni, zato je priporočljivo narediti rezervacijo dan ali dva prej.

Kampi imajo visoko električno ograjo, tako da si notri na varnem. Vsako jutro smo takoj, ko so se odprla vrata kampa, odšli na t.i. game drive. Zjutraj, ko še ni vroče, imaš večjo možnost, da vidiš živali. Ko je postalo vroče smo zavili v enega od kampov na kosilo. Pozno popoldne, ko je vročina malo popustila, je sledil nov game drive, ker živali spet počasi pridejo na plano.