nedelja, 16. junij 2019

Kombi - papirologija

Pred potjo sem največ časa namenil pripravi papirologije za avto in zame - vize. Za vize dejansko nisem imel nobenega dela, kot to, da sem se pozanimal, ali jih potrebujem in kje jih lahko dobim. V veliko pomoč mi je bila tudi app iOverlander, ki ima v glavnih mestih označene ambasade z opisom celotnega postopka in cene za vizo izbrane države.

Na kratko, kje sem dobil vize:

- Maroko - na meji
- Mavretanija - na meji
- Senegal - na meji
- Mali - v Dakarju, Senegal
- Gvineja - v Bamaku, Mali
- Gvineja Bisau - Zigunchor, Senegal
- Gambija - na meji


Druga, bolj obširna zadeva pa so vsi papirji za kombi.

Zavarovanja. V Maroku velja naša zelena karta in če jo imaš, ti celotni postopek prestopa meje s trajektom iz Tarife vzame 5-10 minut časa.

Ostale države zahodne Afrike pa potrebujejo zavarovanje, ki ga pridobiš na meji od različnih posrednikov. Koliko so dejanske cene, nevem. Na app iOverlander lahko preveriš, koliko so ti posredniki računali zavarovanja ostalim popotnikom. Vsak posrednik ti pomaga urediti tudi vso ostalo papirologijo glede kombija in vize, če jo potrebuješ. Na vsaki meji se najmanj dvakrat vpišeš v njihove zapisnike - pri policiji in pri carini. Nato potrebuješ dovolilnico za avto za vstop v državo, zavarovanje, vizo, itd... Vsak uradnik še malo pokuka v tvoj avto, bolj iz firbca, kot dejanskega pregleda. Posrednik pa na koncu pričakuje nekje 10 eur za vso pomoč.


Carnet. Nekatere države za vstop s svojim vozilom zahtevajo posebno zavarovanje Carnet. To zavarovanje v Afriki potrebuješ v Senegalu (in še nekaj državah) za vse avtomobile, ki so starejši od osem let. Z vhodnim in izhodnim žigom na Carnetu pa dokažeš, da si z vozilom dejansko zapustil državo. Če tega žiga nimaš, naj bi zavarovanje pokrilo carino za uvoz vozila. 

V Sloveniji Carnet pridobiš na AMZS. Pet listni (za pet vstopov in pet izstopov) te stane cca 160 eur, petindvajset listni pa 230 eur. Slovenci imamo to srečo, da nam pri sklenitvi Carneta ni potrebno položiti depozita v vrednosti avtomobila. Carnet v Sloveniji izdaja tudi Gospodarska zbornica za 80 eur, a ker ne poznam postopka in ker je vse v francoščini, sem raje dal to uredit na AMZS, kjer vse uredijo namesto tebe.

Če si bo kdo urejal Carnet, naj bo v njem opisano vse - če imate notri posteljo, če imate kuhinjo, koliko rezervnih koles imate, znamka avtoradia, so stekla zatemnjena ali ne, itd... Namreč, policaji v Afriki iščejo karkoli, da ti lahko napišejo kazen. Tako so meni dvakrat zahtevali papirje za zatemnjena stekla. Enkrat sem samo pokazal neko besedo v Carnet papirju in je zadostovalo, drugič se je vodič kar nekaj časa kregal, da želijo denar samo zato, ker sva z Natalijo bela.

Kaj pa če Carneta nimaš? Če prihajaš v Senegal iz severa, torej iz Mavretanije, moraš plačati 250 eur za vstop z vozilo, ki je starejše od osem let. Na vseh ostalih mejnih prehodih Senegala pa je to plačilo le okoli 5 eur. Mislim, da se uradniki na severu zavedajo, da imajo moč in da je to zelo lahek način, kako dobiti veliko denarja od belčkov. In ne pozabit, ko prideš v Senegal iz Mavretanije, dobiš na meji le začasno dovolilnico za avto. V naslednjih 48 urah pa moraš biti v Dakarju, kjer carina opravi formalni vstop vozila v Senegal.




Dovolilnice. V vseh državah, kjer Carnet ni potreben, boš ob vstopu moral kupiti dovolilnico za avto. Podrobnosti preberi v app iOverlander. A če imaš Carnet, je vstop v nekatere države lažji. Ne rabiš plačati za dovolilnico, ampak ti enostavno dajo žig na enega izmed listov v Carnetu.


Cestnine. Sicer to ni papirologija, ampak moram vseeno omeniti. Voziš se po slabi cesti polni lukenj, ko ti cesto prekriža zapornica, kašen sod in mala hiška. Cestninska postaja. Cestnina za luknjasto cesto :) Tudi plačilo poteka po afriško. Traja lahko več minut, da ti vzame denar, poišče drobiž in prinese račun. Vmes opravi še kakšen telefonski klic, se rokuje s pol ducata ljudmi, itd :)


Fiche. Mavretanija ima pri prečkanju države na desetine check pointov. Vsak ta check point te mora popisat. A da zadeva ne traja predolgo, si lahko sam pripraviš obrazec, v katerega vpišeš vse podatke, ki jih zahtevajo. Tem obrazcem se reče Fiche. S pomočjo googla si pred potovanjem sestavi svojega, vpiši svoje podatke (kar ne veš, vpiši kasneje), vpiši še registrsko številko avtomobila, njegovo znamko in model in si naredi 50 kopij Fichov. Ja, pri prečkanju države smo porabili cca 35 Fichov..!

Nekje deset Fichov potrebuješ tudi za Zahodno Saharo. Naredi si kopijo pasporta, nanj vpišeš registrsko avtomobila, model avtomobila, datum vstopa v Maroko in posebno številko, ki jo dobiš poleg vstopnega žiga v pasport. To številko dobiš samo ob prvem vstopu v državo, ob vseh naslednjih ti ne dajo nove, razen če menjaš pasport. 


Mednarodna vozniška. Uradno jo potrebuješ za vse države zahodne Afrike. Seveda se bo zmeraj našel junak na kakšnem forumu, ki bo trdil, da je ni potreboval. Res je, v večini primerov bo slovensko vozniško dovoljenje zadostovalo. A nekajkrat so policaji vseeno želeli videti tudi mednarodnega, ki je veljavno le skupaj s slovenskim! Policaji v Afriki iščejo vsako priložnost, da bi od belčka dobili nekaj deset eur podkupnine. Zakaj bi si po nepotrebnem zakompliciral življenje, če to ni potrebno?


Vse papirje, kopije vseh dokumentov, zavarovanja, itd itd, zmeraj nosim v mapi, ki je v mojem ruzaku, ki ga zmeraj nosim s seboj. Ruzak ima dodatno torbo za objektive. Med torbo in ruzakom je tako prostor za mapo, ki je težko dostopen. V mapi imam običajno tudi ves svoj denar, pasport, kartice, itd. Vse skupaj imam zapakirano v torbici za okoli pasu, a jo sovražim nositi okoli pasu. Ne samo, da dobijo kartice in pasport obliko tvojega telesa (torej, malo zaokroženo),  ob vsej vročini da bi imel še en dodaten pas okoli telesa? Ne. 


Ni komentarjev:

Objavite komentar