ponedeljek, 27. november 2017

Varanasi - kremiranje



Varanasi je mesto, ki leži vzdolž zahodnega brega reke Ganges. Proti reki se v dolžini dobrih pet kilometrov preko različnih vhodov (indijsko Ghat) strmo spuščajo stopnice. Pogled na reko in mesto je najlepši zgodaj zjutraj, ko iz nasprotnega, nepozidanega brega reke vzide sonce.

Eden najbolj pomembnih in tudi najstarejših Ghatov v Varanasiju je Manikarnika Ghat. Vrata, ki vodijo do prostora, kjer kremirajo umrle.  Želja mnogih Indijcev je, da bi umrli in bili kremirani v Varanasiju.  V neposredni bližini najdemo tudi nekakšen hospic, kamor pridejo počakat svojo smrt nekateri verniki. Večina Indijcev si tega sicer ne more privoščiti.

Zadnje ure življenja naj bi pokojnik preživel na tleh. Ko umre se pokojnika kremira še isti dan. Sorodniki umijejo telo z vodo, mlekom, jogurtom in medom. Nato skupaj bedijo in molijo ob telesu. Ko je obreda konec, moški telo prenesejo do reke Ganges, kjer ga polijejo z vodo iz reke. Premožnejši si lahko privoščijo tudi izlet s pokojnikom v čolnu po reki Ganges. Sledi upepelitev. Prostor kremacije in količina lesa sta odvisna od premoženja družine. Bolj si premožen, višje ob reki bo pokojnik imel prostor. Obred kremacije vodi najbližji družinski član. Za ta namen si obrije glavo (razen enega pramena) in obleče v belo pregrinjalo. Ko ogenj zagori, traja nekje dve do tri ure, da je obred zaključen.

Zahodnjaki takega javnega načina poslavljanja od svojih bližnjih ne poznamo, zato nam je cel proces precej zanimiv. Sam sem imel željo, da naredim nekaj posnetkov smega obreda. Fotografiranje ljudi v Indiji je mnogo lažje, kot drugje po svetu. Navajeni so, da se zmeraj ogromno dogaja, da so obkroženi z veliko ljudmi, zato nekaterih stvari iz okolja sploh ne zaznavajo oz. jih ne razumejo kot vdor v zasebnost. A ker je Varanasi zelo turistično mesto, so se nekateri lokalci naučili, kako od turistov dobiti denar. Sveti možje oz. babe te prosijo za fotografiranje, nakar zahtevajo denar. Drugi sveti možje te blagoslovijo in naredijo piko na čelo in prav tako zahtevajo denar. Sam sem jih uspešno zavračal. Če mu uspe naredit blagoslov, mu nikar ne daj denarja. Sprehodi ga, pa četudi nekaj kilometrov. Nekateri lokalci ti že od daleč ponudijo roko in takoj začne z nekimi masažami. Izvij se oz. take roke ne sprejmi. Obstajajo pa še lokalci, ki so na prizorišču kremiranja pokojnik. Ti so pa posebna sorta.

Predstavljajo se kot ljudje, ki tam delajo. Skrbeli naj bi, da turisti ne fotografirajo obreda kremacije, ker je to prepovedano. Ponudijo ti vodstvo, razložijo proces kremacije in ti prodajo nekakšno dovolilnico, da narediš fotografijo ali dve. Teh lokalcev je veliko in samo da dvigneš fotoaparat, že od nekje skoči eden in se začne dreti 'no photo'. Če si vztrajen, mu priskočijo na pomoč drugi. Dejansko stanje pa je sledeče. Ti lokalci tam ne delajo, ampak zgolj nategujejo turiste. Fotografiranje je dovoljeno, navsezadnje sem bil na podobnem prostoru tudi izven Varanasija in nihče mi ni rekel nič. Niti zgodbe, zakaj ne smeš fotografirat, nimajo usklajene. Tudi grožnje so različne. Prvi bo poklical policijo, drugi ti bo zaračunal kazen, tretji ti bo vzel fotoaparat, četrti te bo peljal k nekemu namišljenemu šefu. Skupno jim je le to, da so precej agresivni. Jaz se nisem dal. Malo smo se pregovarjali. Na koncu je najbolje, da jim samo pojasniš, da veš kako sistem deluje, nakar jih ignoriraš. Nekaj jih je odnehalo, eden pa  je toliko časa vpil, če želim probleme, da so ga odstranili svojci pokojnika.

Fotografiranje kremiraja pokojnih je veeno meni osebno zelo težko. Če zanemarim lokalce, ki ti prodajajo zgodbo o dovolilnici za fotografiranje...na tem prostoru kremacije dejansko vstopaš v zasebni prostor žalujočih ljudi. Zato nisem kar priletel in začel škljocat, ampak sem bil nekaj časa tam, da so se me navadili, da me niso več zaznavali. Včasih so navezali stik z mano z vprašanji, od kod sem, kako mi je ime. Tudi fotografirat sem se trudil čim bolj neopazno. Obrnjen s hrbtom proti množici, stoječ za kakim stebrom, fotografiranje na pamet, itd. Na koncu sem le uspel narediti nekaj fotografij. Nisem najbolj zadovoljen, sploh ker je ena serija v celoti sfaljen fokus, ampak za prvič bo ok :)









Ni komentarjev:

Objavite komentar