sreda, 09. avgust 2017

Transsibirska

Iz Moskve se odpravim proti vzhodu. Prvotni plan je bil, da bom potoval počasi, z lokalnimi vlaki od mesta do mesta. A ker me je čas priganjal sem potoval proti vzhodu s Transsibirskimi vlaki. Razlika med lokalnimi in Transsibirskimi je predvsem v razredih, ki jih vlaki ponujajo. Lokalni vlaki imajo namreč tudi sedišča, katerih transsibirski nima, hkrati pa lokalni vlaki običajno tudi nimajo prvih treh razredov. Druga razlika je tudi v dolžini poti, ki jo vlak opravi. Transsibirski kot že ime pove, gre čez Sibirijo (ni nujno da čez celotno). Medtem ko lokalni vlaki povezujejo mesta, ki so oddaljena največ en dan vožnje.

O Transsibirski železnici sem prebral in slišal ogromno stvari. Veliko znancev, prijateljev je že opravilo to potovanje. Velja za najdaljše železniško potovanje na svetu. Vlak pelje čez Sibirijo, ki ima nek svoj sloves in hkrati skrivnostnost. Zaradi vsega tega Transsibirska železnica velja za eno najbolj privlačnih potovanj na svetu. 

Na poti čez Sibirijo sem se ustavil v dveh mestih - Krasnojarsk in Irkutsk. Med samima mestoma se ni veliko dogajalo. Pokrajina je večino časa brezov gozd, vmes nekaj travnikov, ki so več ali manj močvirja. In sem ter tja nekaj hiš, kakšno mesto. Angleško govorečih Rusov na vlaku in tudi drugače ni. In če fašeš v kupe še tri tipe, ki štiri dni skupaj spijo, umiraš od dolgčasa. Na celotnem vlaku (kompozicija 16 vagonov) sem našel dva tujca. Tudi ta dva nista imela sreče. V kupe sta nabasala na Rusa, ki se je menil predvsem z vodko. Zato sta zelo pogosto zahajala v restavracijo, da sta imela malo miru. 

Je pa kljub temu celotna izkušnja nepozabna. Že sama dimenzija Rusije, ko se dneve in dneve voziš, Rusije pa ne zmanjka, je fascinantna. Tudi celotni sistem Transsibirske železnice je po svoje zanimiv. Gre namreč za ogromne vlake in velike razdalje, ki potrebujejo veliko ljudi, ki poskrbijo, da potovanje poteka kar se da udobno.

Še nekaj uporabnih informacij. 
- vsi časi na kartah so vezani na moskovski čas. Če piše, da prispeš v Irkutsk ob 12h, moraš dodati še pet ur, ker je Irkutsk pet ur pred Moskvo
- karte so v ruskem  jeziku, zato zmeraj za nejasnosti in ure še koga vprašaj. V pomoč je tudi Lonely planet vodič, kjer je lepo razloženo, kako je karta organizirana. 
- za vsako pot si moraš kupiti novo karto. Informacija, da obstaja karta, s katero lahko greš dol iz vlaka in čez nekaj dni naprej na naslednji vlak, ne drži. Kart je načeloma dovolj (in dnevno je tudi več vlakov), tako da si karto brez skrbi kupiš dan ali dva prej. Avgusta, ko je čas dopustov, si pa je le fajn kupiti karte več dni prej.
- karte so vezane na določeno osebo in njegov potni list, zato tudi preveri vse podake, ko kupiš karto. Napačna črka ali številka pomeni, da te ne bodo spustili na vlak.
- karte na netu so lahko cca 30% dražje, kot na železniški postaji, preko agencije pa skoraj dvakrat dražje oz. povedano drugače, karta za 2. razred preko agencije te pride toliko, kot karta za 1. razred na železniški postaji. 
- karte proti zahodu so načeloma cenejše. Npr Ulan-Bator - Moskva pred dnevi 120 eur, medtem ko je mene pot v obratni smeri prišla cca 450 eur, res pa, da z dvema postankoma.
- s sabo imej skodelico in čajne/kavne vrečke. Vroča voda je zastonj. Prav tako vzemi kake natikače.
- na vlaku so trije razredi, 1. rezred kupe za dve osebi, 2. razred kupe za štri osebe in 3. razred (t.i. rezerviran sedež) za 6 oseb, vsi kupeji pa so odprti.







Ni komentarjev:

Objavite komentar