nedelja, 4. oktober 2015

Stroški potovanj...

V zadnjem času zmeraj pogosteje zasledim, da se na raznoraznih blogih pojavljajo informacije, koliko je nekdo zapravil. Nekateri imajo zelo dodelan sistem zapisovanja vseh cen - prevozi, vstopnine, krema za sončenje, hrana, itd itd, medtem ko si drugi zapomnijo le neko končno porabljeno vsoto. Sam si zapisujem cene prevozov in prenočišč. Končna ocena stroškov pa enostavno določim s pomočjo bančnih izpisov.

moji zapiski

Kdor me pozna ve, da sem potovanja začel na način, da sem dvakrat obrnil vsak evro, ki sem ga dal od sebe. Zabavna anekdota je iz prvega potovanja v Iran leta 2007, ko smo šli dvakrat peš 16 km daleč, da smo prihranili 1,50 eur :) Navsezadnje kaj ti drugega sploh ostane, ko greš za mesec dni od doma, v žepu pa imaš le dobrih 400 eur in povratno karto za vlak Ljubljana - Istanbul.

To prvo potovanje je bilo z današnjega vidika res ekstremno. Kako smo si organizirali potovanje in kako smo potovali v času msn messengerja, bom zapisal kako besedo kdaj drugič. Tokrat pa bom omenil le nekaj besed o stroških prvega potovanja. Potoval sem skupaj z bratom in prijateljem. Prvi komaj na faxu, drugi ravno odpisal maturo. In v teh letih imaš veliko časa a nič denarja. Zato smo improvizirali. Hrano smo kupovali na ulici in po marketih. Spali smo po parkih, na obali, v gozdu, na nočnih vožnjah, itd. Tako smo v enem mesecu v hotelih in hostlih prespali le desetkrat.

prenočišče pod skalo - Sumela, Turčija

Finančno so mi potovanja zadnja leta postala bolj dostopna, rad uživam v dobri hrani, hkrati pa na trenutke rabim neko udobno sobo s svojim mirom. Tako so zgoraj opisana potovanja danes izvajajo bolj v mili obliki. Kdor malo spremlja moja potovanja ve, da grem redko potovat za manj kot mesec dni. In ko moraš npr. 45-krat plačat hotelsko sobo, je to že nek konkreten strošek. Tako mi je marsikdaj pomembno le, da imam ravno čisto površino na kateri spim, wc in tuš - pa četudi je to zgolj vedro z vodo in prerezana plastenka za zajemanje vode. Udobje se pa spreminja tudi od države do države. V Jemnu za nekaj eur spiš v super udobni sobi s svojo kopalnico. Medtem ko za isti denar v nekaterih državah dobiš le luknjo.

soba za 10 eur - Ibb, Jemen

luknja za 10 eur - Teheran, Iran
Večino ljudi zmeraj zanima, koliko me je stalo neko potovanje. Navsezadnje je to tudi najbolj pogosto vprašanje na potopisnih predavanjih. Zelo nerad odgovarjam takim vprašanjem, ker si nekdo, ki ne pozna mene, načina potovanj, nekih realnih stroškov, itd, hitro lahko ustvari napačno mnenje, češ, kako si lahko privoščim ali pa kak bogatun sem in podobno.

Spodaj objavljam pregled nekih stroškov mojih potovanj - raznih držav kot so Irska, Belgija, Danska, Francija, itd, ne štejem pod kategorijo potovanja. Izračunal sem nek dnevni strošek potovanja. Prva številka je celotna cena potovanja deljena s številom dni. Druga številka so zgolj stroški, ki sem jih napravil na samem potovanju, torej hrana, transport, prenočišča, spominki, vstopnine, itd itd. Vsi stroški, ki so nastali pred potovanjem dejansko nimajo veze z dnevnim budgetom, ki ga za neko državo potrebuješ. Ti stroški so letalska karta, zavarovanje, zdravila, urejanje viz, cepljenja, itd.



Morda bi ti stroški potrebovali še nekaj pojasnil... Za nek celostni pregled bi moral sedeti še nekaj ur, da izbrskam iz zapiskov in spomina neke cene, vse skupaj sestavim v neko celoto in objavim. Če so kaka vprašanja, pa se bom potrudil na vse odgovorit. Morda je smiselno pojasnit stroške za Jemen, STANE in Afriko, ker kdor je potoval po teh deželah, se mu morda zdijo visoki.

Jemen:
Na letalu za Jemen sta me prestrašila edina zahodna potnika, češ, da nista še nikoli potovala izven prestolnice, da ni najbolj varna država, itd. Zato sem za prvih 5 dni najel 4WD in šoferja. Prav tako je bilo treba najeti 4WD za otok Sokotra. Še dodatni stroški pa so bili notranji let na otok in let iz Omna v Iran. Tega leta nisem imel v planu. Želel sem iti preko Dubaja s trajektom v Iran, a so me zavrnili na meji, ker nisem imel vize za Emirate. Danes Slovenci vize za Emirate ne potrebujemo več.

STANI: 
Ker sem vize začel urejat tik pred zdajci, so me stale celo bogastvo. Samo za Kirgizistan je bila viza 150 eur! Vse vize in dvakratna pot na Dunaj, kjer sem tudi štirikrat prespal, me je prišlo blizu 800 eur. Zmanjkalo mi je pa časa za Turkmenistansko vizo, zato sem moral najeti agencijo, ki me je slabih pet dni vozila po državi. Cena? 650 usd! Tudi samo potovanje skozi Pamir ni poceni, sploh ker sem potoval sam. Še dodatni strošek mi je naredila iranska ambasada na Dunaju. Dali so mi obljubo, da mi bodo uredili kodo za vizo. S to kodo naj bi vizo prevzel v enem izmed stanov. Ko sem jih klical iz Uzbekistana, če so mi odobrili vizo, so rekli da ja, ampak da moram priti osebno ponjo na Dunaj! Tako sem moral vzeti letalo in preskočiti Iran.

Afrika:
Vse, ki hodijo v Afriko zmeraj opozarjam, da kljub temu, da stroški marsikje ne presegajo 10 eur na dan, so stroški, da sploh prideš v Afriko lahko zelo visoki. Repelent, mreža proti komarjem, cepljenja, antimalariki, itd...! Te stvari marsikdo kar pozabi. Tu je še letalska karta in zavarovanje, v mojem primeru za 6 mesečno potovanje. Drugi problem Afrike je, da to ni dežela za backpeckarje, ampak dežela za luksuzni turizem. Vse turistične stvari se plačujejo v 50 ali 100 dolarskih bankovcih..! Če naštejem samo nekaj stvari, ki sem se jih udeležil. Safari v Tanzaniji 150 usd na dan. Safari v Ugandi cca 80 usd na dan. Šimpanzi 50 usd za dve uri. Bungee 100 usd. Potapljanje z morskimi psi 100 eur. Rafting na Zambeziju 100 eur. Pokušanje vina v Južni Afriki 100 eur. Kilimanjaro 1200 eur. Itd, itd. In če se malo sešteje vseh sedem safarijev, na katerih sem bil, Kilimanjaro, rafting in še vse ostale druge aktivnosti, gredo stroški kar v nebo. Da ne naštevam še 10 viz za vse države, skozi katere sem šel in to niso vize za 10 eur, ampak večinoma za 50 usd ali celo 100 usd za Sudan. Kot zanimivost lahko omenim, da sem po Južnem Sudanu nekaj dni potoval s pretečeno vizo. Ko prispem z notranjim letom nazaj na letališče, mi za plačilo 100 usd v pasport nalimajo delovno vizo! Pri nas v Evropi postopek za pridobitev te delovne vize poteka nekaj mesecev :)

200.000 uzbekistanskih somov = 100 usd
račun v restavraciji v Južni Afriki



2 komentarja:

  1. Na žalost, potovanja so še vedno pogosto zelo draga stvar, kljub temu, da se človek marsičemu odreče. Če želiš v dežele na drugem koncu sveta, če želiš tam kaj videti in doživeti - turiste povsod oberejo... Zato zelo cenim, da kdo opisuje svoje izkušnje, deli praktične nasvete, kako najbolje kaj doživeti, kaj videti, kako to storiti kar se da ugodno...
    Kljub visoki ceni, predvidevam pa, da je vzpon na Kilimandžaro ali prehod skozi Pamir neprecenljiva izkušnja... Čestitke za krasen blog in čudovita pogumna potovanja!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za pohvale :)

      Ja, čas in denar sta običajno edini dve stvari, ki nas ovirata pri takih potovanjih. Pa morda včasih želja, ki ni dovolj velika, da bi morda premagali nekatere ovire ali skrbi.

      Pa zmeraj pravim, če potuješ, potuj kot popotnik, ne kot turist. Popotnik se prepusti toku. Ne hiti, ne zbira turističnih znamenitosti, ne rezervira si hotelov, prevozov, itd... Enostavno potuje. Če se dotaknem stroškov... Ko si popotnik, so stroški bistveno manjši, kot če si turist :)

      Izbriši