sreda, 27. avgust 2014

Yerevan

Prestolnica Armenije Yerevan (slovensko Erevan) leži na pobočju v obliki amfiteatra, od koder naj bi vsi imeli pogled na armensko sveto goro Ararat. Žal tega pogleda sedaj veliko ljudi zaradi visokih gradenj nima. Sam pa sem imel srečo in sem bil v hostlu, kjer smo imeli pogled na goro z balkona.

Morda se tu še dotaknem zapisa imen, ne samo armenskih in gruzijskih, ampak na splošno vseh - od arabščine do kitajščine. Vsa imena sam zapisujem večinoma v angleški različici, ker so le ta nam bolj poznana, če bo kdo kaj raziskoval naprej bo lažje našel, blog pregledujejo tudi tujci, itd. Nisem pa povsem dosleden :) Slovenski zapis imen je čisto enostaven in gre po principu ''piši kao što govoriš'' :) Morda se sliši čudno, ampak po slovenskem pravopisu je tako, da se vsa imena, ki niso latinica in cirilica, posloveni. Je nekaj izjem. Recimo kitajščina, kjer se mnenja krešejo - posloveniti ali pisati po kitajski predlogi zapisa kitajščine za zahodnjake. Tako da, po slovensko je Dži Sung Park (slavni nekdanji nogometaš Manchestra), pa turisti hodite v Šarm el Šejk, itd.

Ararat v daljavi

































Yerevan je tako zelo svetovljansko mesto. Ogromno lokalov, barov, restavracij, žive glasbe, itd itd. Polno je ljudi na ulicah, predvsem zvečer, ko ljudje preplavijo ulice, parke, lokale... Tako da sam sem ogromno večerov preživel po lokalih, spoznal sem par iz Ukrajine Aleksija in Mašo, s katerima sem preživel nekaj večerov. Je pa svet tudi izjemno majhen. Srečal sem dva sošolca iz paralekle iz srednje šole! :)

Sovjeti pa so mestu pustili tudi neizbrisen pečat. Ogromni trgi z fontanami, široke avenije s parki, tipični sovjetski metro, ko se z zelo dolgimi tekočimi stopnicami pelješ direktno od vhoda do postaje. Operna hiša ter avenija poravnana direktno nanjo, za opero pa kaskade. Dejansko nevem kaj naj si mislim o kaskadah. Za opero se dviga hrib, na katerega se stopničasto/terasasto vzpne spomenik s fontanami, obeliskom na vrhu, ter v samem spomeniku neskočno dolg stopničast prostor namenjen galeriji. Spomenik je pa bil le na pol dokončan, tako da so se ga pred nekaj leti obnovili, postavili notri razstave, sedaj pa naj bi ga želeli celo dokončati.

Maša in Aleksej

osrednji trg

kaskade

pogled z vrha kaskad na park, opero, avenijo...

v notranjosti kaskad

v notranjosti kaskad
















V Yerevanu pa je med drugim tudi tovarna enega izmed najbolj zanimivih, najboljših oz. kakor želite, konjakov na svetu - Ararat. Prepoznavni so postali leta 1900, ko so navdušili Francoze in zmagali v Parizu na tekmovanju konjakov. In le ti so jim od navdušenja dovolili uporabljati poimenovanje konjak, ki je sicer namenjen le izbranim francoskim konjakom, ostali pa morajo uporabljati poimenovanje brendi. Pa še člani Pernord Ricarda so. Ararat konjaki pa so zasloveli predvsem zaradi Winstona Churchilla. Na konferenci v Jalti mu je namreč posebno serijo Ararat Dvin podaril Stalin. In Churchill je bil nad konjakom tako navdušen (postal je njegov najljubši konjak), da je Stalina prosil, če lahko vsako leto dobi zaboj tega konjaka. Znana pa je tudi izjava Churchilla, kaj je njegova skrivnost dolgega življenja: ''Vsak dan ena cigara, vsak dan konjak in nič športa.'' Tako da nisem imel druge izbire, kot da si ogledal tovarno oz. bolje rečeno le muzej, probam nekaj konjakov in si na koncu privoščim steklenico Ararat Dvina za mojo malo osebno zbirko pijač :)

Ararat Dvin
















Eno popoldne sem pa zašel še na tržnico... Sama po sebi nič posebnega in zgleda kot vse ostale tržnice v bivših državah Sovjetske zveze v tem delu sveta. So mi pa zatežili da moram brisat nekaj slik...ampak tehnologija gre naprej, tako da kopija slik se mi dela na kartico v dodatni reži in ko brišeš, brišeš le z ene kartice :)

ostanki





Ni komentarjev:

Objavite komentar